Slovenski biografski leksikon

Zafošnik Gregor, skladatelj, r. 30. avg. 1902 v Spodnji Novi vasi pri Slov. Bistrici kmetu Pavlu in Antoniji r. Venguš, živi v Mariboru. V Mrbu je obiskoval 1914–22 klas. gimn. in 1922–6 študiral teologijo (ordiniran 1926). 1926–31 je bil kaplan (Ruše, Slov. Konjice, Celje), 1931–6 nadaljeval študij na cerkvenoglasb. odd. GA na Dunaju (1936 diploma iz gregorij. korala, orgel in dirigiranja); hkrati je poslušal (2 sem.) muzikologijo na dunaj. univerzi. 1936–41 je bil v Mrbu prof. verouka na srednjih šolah in glasbe v dij. semenišču, 1940/1 predaval tudi koral v bogosl. semenišču. Med vojno 1941–5 je bil v Bgdu organist v franc. cerkvi in prof. verouka na šestih gimnazijah. Po vojni je bil v Mrbu 1945–9 ponovno prof. verouka, nato do upokojitve 1979 ravnatelj stolnega kora, organist in sodelavec škofij. pisarne. Od 1968, ko je bil ustan. mrb oddelek Teol. fak., tu honor. predava cerkv. glasbo. Po vojni je organiziral vsakoletne tečaje za organiste v mrb škofiji in bil glavni predavatelj.

Zložil je za mešani zbor ali ljudsko petje več maš na slov. liturg. besedila, mdr. Kratka slov. maša (1964), Maša za ljudsko petje (1965), Maša na čast sv. Modestu (1967), Mali Cvetki (1968), Pavlinu (1969), Vianeju (1969), Izidorju (1969; obj. v H. Sattner, Zgrinjajo se vrste naše, 1974), Jerneju (1973), Martinu (1973), Gregorju (1975), Alojziju (1980), Roku (1980), Marjeti (1981), Koralna maša za rajne ter razl. obredne, praznične in priložnostne pesmi, npr. Velikonočne pesmi (1983), Postne pesmi (1984), Adventne in božične pesmi (1985), predvsem pa štev. medberilne in berilne speve, npr. v samost. zbirkah Občestvene pesmi za ljudsko petje pri službi božji (1967, samozal.) in Slavimo Gospoda (1970, samozal.). Za moški zbor je zložil mdr. Bogoslužne pesmi (1983). Svetnih skladb ima malo, npr. pesem za moški zbor Oj, šumite (Slov. pesmarica, 1964), spevoigra Zgodba male Rože (1931; besedilo S. Sardenko-A. Merhar). Priredil je štev. koralne napeve in skladbe razl. avtorjev, mdr.: Gašparičeva maša v G (1967), Hladnikova maša (1969), zbirka pesmi za ljudsko petje Pojmo Gospodu (obj. 1977; oceni: L. Savinšek, CG 1977, 92–3; M. Gerdej, ib. 93–4). Večina skladb je razmn. v samozal. pri Škofij. ordinariatu v Mrbu. — Članki: Naša pesem v Podravju (ČZN 1940), glasb. ocene (SPor 1945–6), Elektronske orgle (Cerkev v sedanjem svetu 1969), O vnašanju slov. glasb. elementov v liturgijo (Pogovori 1978, izr. št.). Spesnil je zbirko Križev pot v sonetih (1972, samozal.).

Z. je po 2. vojni vodil cerkv. glasbo v mrb škofiji in zapolnil vrzel pri izobraževanju organistov, ki je tedaj nastala. Pomen njeg. dela je zrasel po 2. vatikan. koncilu (1962–5), ki je odprl nove možnosti glasb. sodelovanju pri bogoslužju. Kot skladatelj se je zavestno držal preprostega glasb. stavka, da bi olajšal delo šibkejšim zborom. — Prim.: osebni podatki; CG 1936, 127; S. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji, 1972 (s sliko); isti, CG 1976, 48–50; Letopis slov. škofij 1978 (1979). Škulj

Škulj, Edo: Zafošnik, Gregor (1902–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi850807/#slovenski-biografski-leksikon (23. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine