Slovenski biografski leksikon

Vurnik Matej, skladatelj, r. 31. avg. 1866 v Stari Oselici (nad Trebijo) kmetu Janezu in Elizabeti r. Peternel, u. 21. jun. 1948 v Tacnu pod Šmarno goro. Po osn. šoli je obiskoval orglarsko šolo v Lj. in jo 1886 končal. Nato je bil organist v raznih krajih (Jesenice, Mirna Peč, Mekinje, Kresnice, Radovljica, Šentvid pri Stični, Šmartno pri Kranju, Vipava, Črnuče, Unec) in nazadnje v Borovnici, kjer je bil 1934 upokojen in se preselil v Tacen. – Skladal je razmeroma veliko. Samostojno sta izšli: Missa pro defunctis (1904, 1936²) ter 9 pesmi za mešani in moški zbor Kristusu kralju ljubezni (1939). CG je obj. mdr.: Velikonočna (1896), Offertorium (1897), Offertorium in Dom. Quinquagesima (1897), Offertorium in missa »Intret« (1902), Ecce sacerdos magnus (1911), Pri pogrebu (1914). Od 1892 je v CG tudi redno objavljal dopise iz službenih mest. – V-ov glasbeni stavek je solidno grajen brez vsakršnih pretenzij in novejših iskanj. Hodil je po prehojenih potih in mu zato skladbe dobro zvenijo. – Prim.: r. matice Stara Oselica in m. matice Šmartno pod Šmarno goro (ŠkALj); pokojn. spis (arhiv Skupnosti pokojn. in invalid. zavarovanja SRS, Lj.); A. Karlin, Spominska knjižica, 1902, 28; S 1926, št. 202; S. Premrl, CG 1937, 56; S. Trobina, Slov. cerkv. skladatelji, 1972, 99, 114; E. Škulj, Bibl kazalo CG, 1978. Škulj

Škulj, Edo: Vurnik, Matej (1866–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi828719/#slovenski-biografski-leksikon (19. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine