Slovenski biografski leksikon

Vouk Ivan, prevajalec in pisatelj, r. 15. jun. 1886 v Kopru kaznilniškemu pazniku Vincencu in Antoniji r. Zubić, u. 10. marca 1951 v Ljubljani. V r. kraju je obiskoval osn. šolo in 1901–5 učiteljišče. 1905/6 in 1906/7 je vodil enorazredno ljudsko šolo v Črnotičah v Istri, 1907–11 učil na vadnici v Kopru (ustan. dramsko društvo Istra, ki je z zložljivim odrom gostovalo po slov. istrskih krajih) in 1911–5 v Gorici. Med I. svet. vojno je učil na zaposlovalnih tečajih gor. učiteljišč v Trstu pedagogiko, metodiko, sloven. in slov. stenografijo (izpit za poučevanje stenografije je opravil 1912 v Zgbu). 1920–9 je v Trstu učil na Ciril-Metodovi šoli pri Sv. Jakobu in na slov. trg. zasebni šoli ter deloval v štev. organizacijah, dokler jih Italijani niso drugo za drugo prepovedali: polit. društvo Edinost, Ljudski oder, slov. gledališče (zadnji intendant), Zveza jsl učit. društev Jul. krajine, Učit. pevski zbor (predsednik), GM, čitalnica pri Sv. Jakobu (na tečaju za režiserje 1926 predaval o odrskem jeziku). 1929 se je umaknil v Jslo, bil do 1937 šol. upravitelj na Igu, nato šol. referent na prosvetnem odd. dravske banovine. 1944–5 je bil zaradi sodel. z OF interniran v nem. taborišču Dachau, Po osvob. je bil šol. referent na prosv. min. v Lj., 1946 stopil v pokoj, a i.l. še opravil izpit za poučevanje ruščine na sred. šolah.

Najbolj se je uveljavil kot prevajalec, večinoma iz ruščine. Prvi prevodi so izhajali v prim. časnikih, od koder so bili nekateri večji knjižno ponatisnjeni v Gorici ali Trstu, npr. L. N. Andrejev, Judež Iškariot in drugi, Eleazar (Primorec 1912, knj. 1913), I. S. Turgenjev, Rudin (E 1922), romani V. J. Križanovske Moč preteklosti (E 1925, knj. 1925, 1932²), Nemeza (E 1926–7, knj. 1927), Pajčevina (E 1928, knj. 1928) in Kraljica Hatasu (Novi list 1930, nedokončano, knj. 1931). Za slov. gled. v Trstu je prev. dramo Andrejeva Anfisa (upriz. 1919, knj. 1920). V ital. je prev. Tavčarjevo Visoško kroniko (Streghe e demoni, Trst 1929; pregledal U. Urbani in izšlo pod njegovim imenom, ker je V. tedaj že pobegnil v Jslo). Nekaj črtic G. Papinija je prev. 1928 za E in NG. V Jsli je prev: G. Scotta Malo trojko (1931) in predelal L. Lenardov prevod romana H. Sienkiewicza Skozi pustinje in puščavo (1931²). Veliko je prevajal po II. svet. vojni, mdr.: A. Gajdar, Timur in njegova komanda (1946), V. G. Korolenko, Slepi muzikant (1946), M. J. Iljin in E. Segal, Kako je človek postal velikan (1946; I—III, 1949–51), M. J. Iljin, Povest o velikem načrtu (1947), A. A. Fadejev, Poraz (1948), V. Florov in R. Judkevič, Kovine bodočnosti (1948), M. Gorki, Makar Čudra in druge povesti (1948) in Življenje Matveja Kožemjakina (1950), M. Majerová, Najlepši svet (LdTd 1948–9), V. Jan, Feničanski brod (1950), V. I. Lenin, 0 nacionalnem vprašanju (1951, z drugimi prevajalci).

Pisal je romantično nadahnjene črtice in rahlo satirične humoreske ter jih obj. 1924–9 v E, NR, NG, Biblioteki za pouk in zabavo (1929: Obisk), 1930–2 še nekaj v Jsln, PonS in ŽS. Po Milčinskem je napisal igrico Trije snubci (Šest mladinskih iger, Trst 1922, avtor drugih J. Ribičič). Svoje medvojno trpljenje od aretacije skozi taborišče do osvob. je dokumentarno pretresljivo opisal v knj. Dachau (1946). Izbor iz celotnega pripovedništva Na mejniku dveh svetov (1955) je pripravil z uvodom A. Širok. — Za E je od 1919 pisal lit. orise in ocene (mdr. L. Andrejev in njegova drama Anfisa, 1919, št. 324, 327, 329; I. Kušar, Poeti jugoslavi del Rinascimento, 1925, št. 268, 271), za ŽS 1925 prir. daljši čl. Dostojevski in njegove žene, v Luči 1928 podal zgod. pregled Slov. gledališče na Trž., v Učit. listu 1921 razpravljal o Pouku materinščine na ljud. šoli. Sestavil je učbenika Razlaga in navodila k Novakovi slov. stenografiji (1939) in Parliamo sloveno (Milano 1942).

Psevd.: I. V., J. V., Vinkjentjev. — Prim.: osebni podatki; SGL; SPor 1951, št. 60; Prim. novice 1976, št. 16; Slov. književnost 1982. — Slika v knj. Na mejniku dveh svetov, 1955. Munda

Munda, Jože: Vouk, Ivan (1886–1951). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi814259/#slovenski-biografski-leksikon (26. maj 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 14. zv. Vode - Zdešar. Jože Munda et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 1986.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine