Slovenski biografski leksikon

Vilhar Srečko, polit. delavec in knjižničar, r. 7. apr. 1907 v Kromberku pri Novi Gorici učitelju Francu in Karolini r. Vrtovec, u. 1. okt. 1976 v Ljubljani, pokopan v Kopru (brat Stanislava, gl. čl.). Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, 1923–5 v Tolminu slov. učiteljišče, 1925–8 ital. v Gor., 1930–1 (z mat.) pa v Lj. 1927 se je vključil v KPI. Pred fašist. preganjanjem je 1928 pobegnil v Lj., se povezal s slov. komunisti in bil 1931 sprejet v KPJ. Zaradi sodel. pri tehniki KPI je bil 1929 v Lj. 5 mesecev zaprt. Delal je tudi pri emigran. društvu Adrija, bil soustan. društva Mlada Soča, 1931 po nalogu KPI ilegalno obiskal Dunaj. Ker drž. službe ni dobil, se je zaposlil pri Pokraj. zavodu v Lj. (1931–2). Zaradi komunist. delovanja so ga nov. 1932 aretirali in poleti 1933 v Bgdu obsodili na 6 let težke ječe. Prestajal jo je v Sremski Mitrovici z mnogimi jsl komunisti. Pod vodstvom M. Pijadeja so v obliki tečajev študirali marksizem, ekonomiko, agrarno vprašanje idr.; V. je nekaj časa urejal ileg. zaporniški list Udarnik. Nov. 1938 so ga jsl oblasti kot ital. državljana izročile ital. policiji. Zaprt je bil v Trstu in 1939 obsojen zaradi revol. dela in izogibanja voj. službi na 2 leti zapora (prestajal v trdnjavi Gaeta) in 5 let konfinacije (Tolve pri Potenzi, Juž. It.). Ko je jeseni 1943 prišla zavezniška vojska, se je v Gravini priključil partizanom-prekomorcem, se prebil z njimi v Dalmacijo in Bosno, od zač. 1944 bil v 13. prolet. brigadi, avg. 1944 premeščen v Sjo (organiziral brigado Fontanot), aprila 1945 imenovan za upravnika partijske šole na Rogu. Po osvobod. je bil upravnik partij. šole za Primorsko (1945–6), organ. sekretar mestn. komiteja KP za Trst (1947–8), odgovoren za idejno vzgojo pri CK PK STO (1948), v Kopru sekretar planske komisije za istrsko okrožje (1948–50), referent za kulturo pri istem okrožju (1950 do 1952), predsednik okrajnega odbora Ljudske prosvete (1952–5, tudi predavatelj na ital. gimn. v Kopru), predavatelj za zgod. in filoz. na slov. gimn. v Kopru (1956–8) in naposled do upokojitve 1974 ravnatelj Štud. knjižnice v Kopru; od 1977 se knjižnica imenuje po njem. — Priznanja: spomenica 1941, red zasluge za narod II, 1949, medalja za hrabrost ter red bratstva in enotnosti II, 1951, red dela II, 1955, red republike s srebrnim vencem, 1967, red bratstva in enotnosti z zlatim vencem, 1969.

Sodel. je pri rkp listu Iztok (Gor. 1927/8, tudi član uredništva), nato pri ileg. Delu 1928–9 (prim. I. Regent, Spomini, 1967, 187), Istri (Zgb), raznih partiz. listih, po vojni pa pri serijskih publik.: Bori (odg. ur. 1954–5), Il Comunista (Trst 1946), Istr. tednik (tudi ur.), Jadr. kol, Knjižnica, LdTd, Obala, PDk, Razgledi, Prim. novice, SlovJ, Vestnik (zal. Lipa) idr. Uredil je zbornik Slovenci ob Jadranu (1952), publikacije Stud. knjižnice Koper, bil 1953 član ur. odbora Istrskega zgod. zbornika, 1960–9 zal. Lipa in 1962 Slov. pomorskega zbornika.

Pisal je o narodnem, kulturnem in polit. boju Slov. v Primorju in Istri, npr. Borba demokratičnega gibanja na tržaškem ozemlju (Razgl 1947), Narodnoosvobodilni boj v Slov. Istri (Slovenci ob Jadranu, 1952, 47–62; z M. Pahorjem), Družbene korenine ital. iredentizma v Istri (Istrski zgod. zbornik 1953), O nekaterih vprašanjih naše polit. in kulturne zgod. na Primorskem (Bori 1954), Iz zgod. delav. gibanja v Trstu (ib. 1960), Posebnosti kmečkih uporov na Primorskem in v Istri (ib. 1963). Z A. Klunom je napisal knjige: Prva in druga prekomorska brigada, 1967; NOB Primorcev in Istranov na Sardiniji, Korziki in v južni Franciji, 1969; NOB Primorcev in Istranov v Afriki, 1970; Po poteh sardincev, 1973; Primorci in Istrani od pregnanstva do prekomorskih brigad, 1973, sam pa še knjižico Slov. učiteljišče v Kopru, 1976. Spomine na svoje revol. delo, zapore in konfinacijo je obj. največ v Jadr. kol 1955–65. — Knjižničarstvo je obravnaval npr. v člankih Nekateri problemi knjižnic in knjižničarstva na Primorskem (Knjižnica 1961), Prerez zgod: slov. knjižnic in knjižničarstva na Primor. (v knj. z istim naslovom 1961). Napisal je brošuro Dante (1965, z bibl) in sestavil Katalog pomorske lit. v Stud. knjižnici v Kopru (O morju in pomorstvu, 1967), o tem tudi pogosto pisal, mdr.: Iz zgod. slov. pomorstva v Trstu (Jadr. kol 1961), Prispevki Slovencev k dvigu pomorstva na Jadranu in Morje v slov. kulturi (Slov. pomorski zbornik 1962).

Njegova žena Stanka, r. Gabrijelčič 12. nov. 1920 v Ajbi pri Kanalu ob Soči, od 1948 živi v Kopru, je bila od 1935 delavka v Anhovem, po kapit. It. 1943 aktivistka OF v Beneški Sji in Reziji, delala v tehniki Matajur in dopisovala v partiz. liste (npr. Partiz. dnevnik 1944, št. 313, 343). Po vojni je pisala spomine (mdr. Beneški Slovenci v borbi za svobodo, PDk 1948, št. 914; Na Humu so imeli shod, PDk 1963, št. 178) in prozo (mdr. Lukov spomenik, Jadr. kol 1961; Osredkarji so šli kosit pod Bučenico, ib. 1964). Za socialno povest Sence pod Matajurjem (1963) je prejela Kajuhovo nagrado.

Prim.: osebni podatki; PDk 1957, št. 93 (s sliko); četvrti jul (Bgd) 1976, št. 735; Komunist 1976, št. 42; R. Bordon, NRazgl 1976, 613; J. Koren, Jadran. kol 1977, 78–82; J. A. Hočevar, Knjižnica 1977, 165–7; I. Andoljšek, PD 1977, št. 9; F. Gestrin, ZČ 1977, 375–6; Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper, 1979 (mdr. J. A. Hočevar: Srečko Vilhar; M. Šalamun: Publicistično delo S. V-ja in članki o njem; s slikami). — Doprsni kip: J. Pohlen, 1979 (v avli Osrednje knjižnice, Koper). — Za Stanko: osebni podatki; Vestnik založbe Lipa 1963, št. 19/20 (s sliko); Delo 1967, št. 46. Fpć.

Filipović, Ivan: Vilhar, Srečko (1907–1976). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi790394/#slovenski-biografski-leksikon (22. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine