Primorski slovenski biografski leksikon

VILHAR Stanka, roj. GABRIJELČIČ, aktivistka OF, publicistka, pisateljica, r. 12. nov. 1920 v Ajbi pri Kanalu ob Soči. Oče Peter, zidarski mojster, mati Frančiška Berlot, služkinja pri kanalskem graščaku. V Kanalu ob Soči je obiskovala osn. š. (vseh 8 razr. v it.) in kot pridna učenka večkrat sodelovala na raznih tekmovanjih. Očetov zaslužek in majhna kmetija nista zadostovala za preživetje številne družine (8 otrok), zato je bilo treba s trebuhom za kruhom. Najprej so odšli starejši bratje in sestre, s 15 leti pa tudi Stanka, ki je bila najmlajša. 1935 se je zaposlila kot delavka v tovarni cementa v Anhovem, kjer je delala 7 let z enkratno enoletno prekinitvijo, ko je bila brezposelna; oz. je to leto zapolnila tako, da je delala kot služkinja v Gor. Ob koncu 1942 je delo v tovarni pustila, ker je bila zaradi protifaš. delovanja v vedno hujši nevarnosti, da jo aretirajo. Mar. 1943 je bila izvoljena v okrajni odbor OF za Kanalsko, kmalu nato je odšla v ilegalo s partiz. imenom Volga. Sprejeta je bila tudi v SKOJ. Od kapitulacije It. do osvoboditve je bila aktivistka v Beneški Sloveniji in Reziji. Nato se je vrnila v domače kraje, nekaj časa delala v okrož. odboru ZSMS v Gor., nato v občinskem uradu v Kanalu, od koder je bila 1946 poslana na trimesečni polit. tečaj v Opatijo. Jan. 1948 se je poročila s Srečkom Vilharjem (gl. čl.), živela z njim nekaj časa v Trstu, kjer je sodelovala pri sindikalnem glasilu Delavska enotnost, in se še isto leto preselila v Koper, kjer živi po moževi smrti s hčerko. - S pisanjem je začela že med vojno. Članke, pesmice, igrice in skeče za mitinge je objavljala predvsem v Matajurju. Po vojni je napisala nekaj reportaž o Beneški Sloveniji ter več črtic v PDk, LdTd, PrimN, Nedeljski dnevnik, Borec ter v JKol. 1963 pa je pri koprski založbi Lipa izdala obsežnejše prozno delo, sociološki roman Sence pod Matajurjem, s katerim se je skušala oddolžiti Benečiji. Delo je po snovi novost v našem pripovedništvu, saj obravnava domala nepoznano pokrajino, če izvzamemo Bevkovega Kaplana Martina Čedermaca. Pozornost vzbuja zlasti zaradi vernega prikazovanja socialnega življenja med Slov. zahodno od Soče in zaradi osvežujočih folklornih in jezikovnih elementov. Pristnost in umetniško kvaliteto dela je potrdila Kajuhova nagrada (Zavod Borec), ki jo je V. prejela za to svojo stvaritev.

Prim.: Osebni podatki; Knjiga '63, 162, 226–27; Vestnik založbe Lipa 1963, 19/20, 23 s sl.; SBL IV, 480–81.

ViK

Krapež, Vilma: Vilhar, Stanka (1920–2006). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi951940/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (27. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 17. snopič Velikonja - Zemljak, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1991.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine