Slovenski biografski leksikon

Vilhar Mario L., slikar in kipar-samouk, časnikar, r. 29. jun. 1925 v Velikem Otoku pri Postojni slikarju Leu (gl. čl.) in Mariji r. Jakušek, živi v Ljubljani. Mati se je po Vjevem rojstvu zaposlila kot uradnica v Dugi Resi na Hrv., kjer je V. obiskoval osn. šolo, gimn. v Karlovcu, TSŠ med vojno v Zgbu in dipl. za stroj. tehnika; zahajal je v Slov. dom, se 1942 tam znašel med ilegalci, bil pri raciji obstreljen v nogo in se zdravil v zgb bolnišnici. 1945 je odšel v Lj., nato delal v martinarni na Jesenicah. 1947 je služil voj. rok v letalski ofic. šoli in delal v letalski industriji v Zemunu. 1950 se je vrnil v Lj. in bil do 1963 obratni tehnik jeklolivarne Litostroj, hkrati stalni dopisnik za gospodar. in kult. vprašanja listov La nostra lotta (Koper, 1952 do 1956), La voce del popolo (Reka, 1956 do 1959), od 1959 reškega Novega lista in časopisa Plavi putevi (mdr. intervjuji s filmskimi ljudmi in glasbeniki), občasno je, deloma s psevd. Mavil, obj. članke v DEn (1954), NRazgl (1959), Borcu (1962), LDk (1966), pesmi v Slov. vestniku (Clc 1965–7). Od okt. 1973 je tehn. urednik glasila SZDL občine Lj: Šiška Javna tribuna. — Od 1956 je član Društva za varilno tehniko SRS.

Slikar. talent je kazal že v osn. šoli, ko se je poskušal tudi v glini in izdelal sceno za lutkovno igro Vražje pilule, ki so jo igrali pri Sokolu v Dugi Resi. Na gimn. mu je dajal prve slikar. napotke prof. in slikar M. Detoni, s slikanjem je začel samostojno 1943 v Zgbu. Ko je bil na Jesenicah, je bil član gledališča, okrajn. agitropa, društva Dolik, slikaril, kiparil in izdelal tudi kakšno sceno (npr. za prvo Prešernovo proslavo 1946 v Vrbi). V Lj. je do 1957 več let obiskoval večerno risar.-slikar. šolo KUD Ivan Rob, izpopolnjeval znanje na pogostih potovanjih v tujino. Ok. 1956 je začel prvi pri nas obdelovati metalizirano glino (z bakrom, medjo, aluminijem ipd.), plastiko žgal kar v tovarni. V glasilo Litostroj od 1960 prispeva karikature in ilustracije. 1971 je izdelal spomenik prvi partiz. četi (Molniški) v Zadvoru pri Lj. Razstavljal je prvič samostojno 1955 v Kopru in 1956 v Bgdu, potem pa zelo pogosto sam ali skupinsko, doma: mdr. Jesenice, Reka 1957; Trbovlje, Ravne 1960; Zenica, Postojna 1965; Rog. Slatina 1968, 1970; Sežana 1978; Lj. Moste-Polje 1981; na tujem: 1958 na Danskem (Odense, Köbenhavn), v Švici (St. Gallen, s katalogom), Italiji (Verona 1968, s katal.; Parma 1972), Nemčiji (Steinhausen 1968, s katal.), na Nizozem. (Utrecht 1970), v Avstriji (Dunaj 1965, 1973 s katal. in bibl.). — Prim.: r. matice, mat. urad Postojna; J. Mesesnel, Bori 1955, 389; E. S(masek), Slov. Jadran 1955, št. 50; Novinar 1957, št. 2 (s sliko); C. Pelhan, Livarski vestnik 1957, št. 1 (s sliko); (P. Štular), Varilna tehnika 1959, 55 (s sliko); F. Šijanec, Sod. slov. lik. umetnost, 1961, 260; Novi list (Reka) 1960, št. 143; Litostroj 1963, št. 9; I. Sedej, Problemi 1969, št. 76, 25; Javna tribuna 1975, št. 119/20 (slika); Dnevnik 1981, št. 72 (s sliko). Brj.

Brecelj, Marijan: Vilhar, Mario L. (1925–2014). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi789845/#slovenski-biografski-leksikon (23. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine