Vicentini, Raffaele Angelo (med 1826 in 1827–1885)

Vicentini Raffaele Angelo, hidrotehnik, r. 1826 ali 1827 verj. v San Pier d'Isonzo blizu Tržiča (Monfalcone), u. 8. avg. 1885 v Coneglianu (na juž. Tirolskem) pri svoji hčerki. Po sred. šoli v Vidmu (Udine) ter univ. študiju v Padovi in na Dunaju se je nastanil v Trstu in po strokovnem izpitu 1857 postal civilni inž. Vidno je posegal tudi v javno življenje Trsta: bil je član mest. občin. odbora, preds. 1876 razpuščenega telovadnega društva, preds. združenja za obrt in industrijo, delaven član liberalne stranke. Sept. 1877 je bil na listi veleposestnikov za Goriško izvoljen za poslanca v dunaj. parlament, kjer se je mdr. zavzemal, da bi bil pouk ital. in slov. dijakov na takrat povsem nem. sred. šolah avstr. Primorja v materinščini (gl. Osservat. triestino 1879, št. 77).

Kot strokovnjak, ki so ga zanimala predvsem hidrotehnična vprašanja, je izdelal vrsto tehtnih elaboratov za saniranje močvirnih in poplavam izpostavljenih področij, med katerimi pa je bila uresničena le melioracija nižine ob Soči pri Tržiču (Monfalcone), dokončno šele po njeg. smrti. Med elaborati, ki niso bili izvedeni, je študija o melioracijskih posegih na kraških poljih (Loško, Cerkniško in Planinsko), ki jo je pri njem 1873 naročila dež. vlada na Kranjskem, ker ni bilo na voljo dom. strokovnjaka. Dasi je V. gotovo poznal prvi poskus za osušitev Cerkniškega polja, ki ga je bil 1835 predložil A. Schaffenrath (SBL III, 211–2), in tudi ankete, ki so bile opravljene 1840, je njegova študija Relazione e voto sul bonifico delle valli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubiana nella provincia della Carniola (Trieste 1875) samostojno delo, ki je na tedanje ugovore odgovorilo in jih kot neutemeljene ovrglo. Študiji priložena karta v merilu 1 : 14400 ima vrisane požiralnike, regulirane struge in načrtovani predor (do Cerkniškega jezera) ter karto podolžnih profilov od izvira Velikega Obrha pri Vrhniki (v Loški dolini) do izvirov Ljubljanice; vključen je tudi Rakov Škocjan. Da bi spoznal, kako in kam odtekajo notranjske vode, je preučil tudi Postojnsko kotlino, Rakov Škocjan in Lj. barje. Ker takrat še ni bilo podatkov o pretakanju tamkajšnjih voda in se je lahko zanašal le na podatke domačinov, je 2 leti opazoval kraška polja v vseh letnih časih, ob navalih voda in v sušnih obdobjih. Pravilno je sodil, da bi bila popolna osušitev polj neizvedljiva; zato je izdelal generalni načrt le za omejitev povodnji in za njihovo časovno skrajšanje. Pri tem je povsod predlagal očiščenje požiralnikov, zlasti v Loški dolini tudi izravnavo pretokov in zgraditev predora do Cerkniškega jezera. V jezeru: zajezitev Zadnjega kraja z nasipom in v njem zapornice, da bi vode lahko poljubno odtekale; izravnavo pretokov: na najnižjem mestu poglobitev dna in vhodov v Veliko in Malo Karlovico, skozi katere odteka glavna površinska voda. Na Planinskem polju regulacijo Unice, ki teče po mnogih zavojih. Kljub temu da bi s temi posegi pridobili veliko kakovostnih travnikov, je dež. vlada izvedbo načrta odklonila zaradi prevelikih stroškov (283000 gld), a tudi zaradi nasprotovanja veleposestnikov in lastnikov ribolova na Cerkniškem jezeru. — Ko je bil 1877 sprejet dež. zakon o obdelovanju Lj. barja in nato ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje Barja, je na njeg. pobudo sklicala dež. vlada anketo interesentov in strokovnjakov, ki naj sestavijo natančen program in načrte; 1880 je bila v Lj. prva seja, med strokovnjaki (odbral jih gl. odbor) se je je udeležil tudi V. in verj. podprl Podhagskega (SBL II, 394–8), ki je nato prevzel osuševalno nalogo za Ljubljansko barje.

V. je mdr. izdelal še elaborate: Progetto d'un nuovo porto per la città di Trieste, Trieste 1863; Relazione sul progetto di formare con le acque del fiume Isonzo una rete di canali allo scopo di promuovere e sviluppare nel territorio di Monfalcone l' industria agricola col mezzo dell' irrigazione e l' industria manifatturiera con l' erezione di stabilimenti industriali alimentati della forza motrice naturale, Gor. 1867; Relazione della Cornmissione tecnica dell' Associazione per le Arti e l'Industria incaricata di studiare la question dell' acquedotto di Trieste, Trieste 1871; Relazione e voto sulla irrigazione e bonifica dei terreni posti alla sponda destra del fiume Isonzo e formanti la superficie piana cornpresa nei distretti giudiziari di Cormons, Gradisca e Cervignano, Trieste 1882.

Prim.: podatki Archivio di stato di Trieste (Trst); dopisi: dr. R. Mezzena 5. jul. 1976 (Museo Civico di Storia Naturale, Trst), dr. S. Polli 16. jul. i. l. (Ist. di Geodesia, Trst), ž. urad S. Pier d'Isonzo 12. jan. 1981 (vsi arhiv SBL); Alojz Hočevar, Cerkniško jezero, tipkopis b. k. in l., 180–3 (Inšt. za raziskovanje krasa SAZU, Postojna); isti, Načrt ing. dr. V-ja, tipkopis (arhiv SBL); Hof- u. Staats-Handbuch d. oesterr.-ungar. Monarchie, Wien 1876, 416; 1883, 280; L'Indipendente 1885, št. 2960, 2962; J. Žirovnik, Cerkniško jezero, 1888, 65–6; F. Župnek, Jutranje novosti 1923, št. 251; Lucio Franzoni, La porta orientate 1953, 61; isti, ib. 1954, 304, 310–1; H. Uhliř, Historiat osuševalnih del na Lj. barju, I, 208; II, 29, 30, 33 (1956–7); C. Pagnini in M. Cecovini, I cento anni della societa ginnastica triestina, Trieste 1963, 58–9, 69–70 (s sliko); V. Melik, Volitve na Slov., 1965, 370; Acta carsologica, Lj. 1979, 97, 156. Svk.

VICENTINI Raffaele Angelo, hidrotehnik, r. 1826 ali 1827 verj. v San Pier d'Isonzo blizu Tržiča (Monfalcone), u. 8. avg. 1885 v Coneglianu (Veneto) pri svoji hčeri. Po sred. š. v Vidmu (Udine) ter univ. študiju v Padovi in na Dunaju se je nastanil v Trstu in po strok. izpitu 1857 postal civilni inž. Tu je bil tudi član mest. občin. odbora, preds. 1876 razpuščenega telovadnega društva, preds. združenja za obrt in industrijo, delaven član liberal. stranke. Sept. 1887 je bil na listi veleposestnikov za Goriško izvoljen za poslanca v dunaj. parlament, kjer se je mdr. zavzemal, da bi bil pouk ital. in slov. dijakov na takrat povsem nem. sr. šolah avstr. Primorja v materinščini (gl. Osservatore triestino 1879, št. 77). – Kot strokovnjak, ki so ga zanimala predvsem hidrotehnična vprašanja, je izdelal vrsto tehtnih elaboratov za saniranje močvirnih in poplavam izpostavljenih področij, med katerimi je bila uresničena le melioracija nižine ob Soči pri Tržiču (Monfalcone) dokončno šele po njegovi smrti. Med elaborati, ki niso bili izvedeni, je študija o melioracijskih posegih na kraških poljih (Loško, Cerkniško in Planinsko), ki jo je pri njem 1873 naročila dežel. vlada na Kranjskem, ker ni bilo na voljo domačega strok. Dasi je V. gotovo poznal prvi poskus za osušitev Cerkniškega polja, ki ga je bil predložil Al. Schaffenrath (PSBL III, 310–11), in tudi ankete, ki so bile opravljene 1840, je njegova študija Relazione e voto sul bonifico delle vatli di Laas, Zirknitz, Planina e Lubiana nella provincia della Carniola (Trieste 1875) samostojno delo, ki je na tedanje ugovore odgovorilo in jih kot neutemeljene ovrglo. Študiji priložena karta v merilu 1:14400 ima vrisane požiralnike, regulirane struge in načrtovani predor (do Cerkniškega jezera) ter karto podolžnih profilov od izvira Velikega Obrha v Loški dolini do izvirov Ljubljanice; vključen je tudi Rakov Škocjan. Da bi spoznal, kako in kam odtekajo notranjske vode, je preučil tudi Postojnsko kotlino, Rakov Škocjan in Lj. barje. Ker takrat še ni bilo podatkov o pretakanju tamkajšnjih voda in se je lahko zanašal le na podatke domačinov, je 2 leti opazoval kraška polja v vseh letnih časih, ob navalih voda in v sušnih obdobjih. Pravilno je sodil, da bi bila popolna osušitev polj neizvedljiva; zato je izdelal generalni načrt le za omejitev in skrajšanje povodnji. Pri tem je povsod predlagal očiščenje požiralnikov, zlasti v Loški dolini tudi izravnavo pretokov in zgraditev predora do Cerkniškega jezera. V jezeru: zajezitev Zadnjega kraja z nasipom in v njem zapornice, da bi vode lahko poljubno odtekale; izravnavo pretokov: na najnižjem mestu poglobitev dna in vhodov v Veliko in Malo Karlovico, skozi katere odteka glavna površinska voda. Na Planinskem polju regulacijo Unice, ki teče po mnogih zavojih. Kljub temu da bi s temi posegi pridobili veliko kakovostnih travnikov, je dežel. vlada izvedbo načrta odklonila zavoljo prevelikih stroškov (283.000 gld.), a tudi zaradi nasprotovanja veleposestnikov in lastnikov ribolova na Cerkniškem jezeru. Ko je bil 1877 sprejet dežel. zakon o obdelovanju Lj. barja in nato ustanovljen Glavni odbor za obdelovanje Barja, je na njegovo pobudo sklicala dežel. vlada anketo interesentov in strokovnjakov, ki naj sestavijo natančen program in načrte; 1880 je bila v Lj. prva seja, ki se je je med strok. udeležil tudi V. – V. je mdr. izdelal še elaborate: Progetto d'un nuovo porto per la città di Trieste (Trieste 1863); Relazione sul progetto di formare con le acque del fiume Isonzo una rete di canali allo scopo di promuovere e sviluppare nel territorio di Monfalcone l'industria agricola col mezzo del'irrigazione e l'industria manifatturiera con l'erezione di stabilimenti industriali alimentati dalla forza motrice naturale (Gor. 1867); Relazione della Commissione tecnica dell'Associazione per le Arti e l'Industria incaricata di studiare la questione dell'acquedotto di Trieste (Trieste 1871); Relazione e voto sulla irrigazione e bonifica dei terreni posti alla sponda destra del fiume Isonzo e formanti la superficie piana compresa nei distretti giudiziari di Cormons, Gradisca e Cervignano (Trieste 1882).

Prim.: R. Savnik, V. R. A., SBL IV, 432–33 in tam navedena liter.

Svk.