Slovenski biografski leksikon

Veselko Maks ml., knjižničar in prevajalec, r. 30. okt. 1926 v Ljubljani Maksu (gl. čl.) in poštni uradnici Ani r. Pezdirc, živi tu. Po osn. šoli v Lj. je obiskoval tu klas. gimn. do 1944, ko so ga po 7. razr. Nemci zaprli in internirali. Po osvoboditvi je bil do 1947 pri vojakih, opravil še 8. razr. gimn. in se i. l. vpisal na romanistiko fil. fak. v Lj., kjer je 1952 diplomiral. 1952–5 je učil italij. na slov. gimn. v Kopru. Poleti 1955 se je zaposlil kot bibliotekar v NUK, 1956 opravil strok. izpit, 1968 dobil naziv višji bibliotekar in 1973 bibliotekarski svetovalec. Najprej je bil katalogizator periodičnega tiska, od 1960 vodja abecednega imenskega kataloga, od 1963 vodja republ. matične službe SRS, ki se je takrat ustanovila. Dal je zasnove za začetno delo in skrbel za postavitev sistema matičnih knjižnic v Sji, posebej še za povezavo knjižnic lj. univerze. 1966–76 je znova vodil abecedni imenski katalog, 1976–80 bil pomočnik ravnatelja NUK, 1980–1 vodja časopisnega oddelka te knjižnice. Od jeseni 1981 je prof. na pedagoški akad. v Lj., skupina knjižničarstvo.

Izoblikoval se je v vodilnega slov. strokovnjaka za katalogizacijo. Organiziral je in izvedel več tehtnih akcij za izboljšanje in poenotenje katalogizacije v slov. knjižnicah: 1966 prehod na mednarodni format katal. listkov z vsemi potrebnimi vsebinskimi spremembami, 1968 centralizirana katalogizacija slov. gradiva, 1975 obdelava gradiva po International standard bibliographic description (ISBD). O tem je predaval na seminarjih po Sji, v Bgdu in Trstu. Pripravil je prevoda ISBD(M) — mednarodni standardni bibl. opis zaključenih publikacij in ISBD(S) — medn. standardni bibl. opis tekočih publikacij, ki sta izšla 1975 in 1981; v rkp je še ISBD(G) — splošni medn. standardni bibl. opis. Sodeloval je tudi pri organ. prehoda na sistem ISBD v Jsli, posebej tvorno na seminarju 1975 v Zgbu, kateremu je sledila knjiga Savjetovanje o uvođenju međunarodnog standardnog bibl. opisa za omeđene publikacije u blibliotečne kataloge (Zgb 1975), ki jo je napisal skupaj z Evo Verono. Rezultat teh prizadevanj je enotna obdelava gradiva v knjižnicah Jsle in s tem racionalizacija dela (vsaka republ. ali pokrajina obdeluje le svoje gradivo, katal. listki se izmenjujejo), postavljen je temelj za enoten knjižnično informativni sistem Jsle in vključitev Jsle v mednarodni pretok informacij. — Od 1955 je član izvršnega odbora Društva bibliot. Sje (blagajnik, tajnik, 1976–80 predsednik, podpredsednik), bil pobudnik in urednik (1957, 1963–4, 1970–1) glasila Knjižnica, organiziral redna letna strok. posvetovanja društva, 1978 medn. simpozij o knjižničarstvu Benečije-Jul. krajine, Koroške in Sje v okviru kult. srečanj Alpe-Jadran. V Zvezi društev bibliot. Jsle je član komisije za katalogizacijo, član izvršnega odbora Zveze 1971–3 (tajnik, sourednik zvezine publikacije Bibliotekarstvo Jugoslavije 1969–71, 1972) in 1976–80, v Skupnosti nacion. knjižnic Jsle član komisije za knjižnični inform.-dokument. sistem, od 1975 član komisije za priznavanje kvalifikacij bibliot. stroke za Slovenijo. Udeležil se je več medn. bibliot. kongresov kot jsl delegat in nato o njih predaval. Študijsko je obiskal nacion. knjižnice v Varšavi (1978), Rimu in Florenci (1979). — Pedagoško je deloval tudi po odhodu z gimnazije. Na večernih tečajih Ljudske (kasneje Delavske) univerze Boris Kidrič v Lj. je 1955–69 poučeval italij. Na pedagoški akad. v Lj. je kot honorarni prof. predaval 1969–81 katalogizacijo, 1980/1 tudi bibliografijo, od 1981 redno na novo izoblikovani predmet bibliotekonomija. Od 1974 predava tudi na pripravljalnih tečajih za strok. bibliot. izpite, je hkrati izpraševalec za predmet notranja organizacija knjižnic in od 1979 predsednik izpitne komisije.

O bibliot. vprašanjih je objavil več člankov, mdr.: Matične knjižnice, centri za razvoj knjižničarstva v občini (Knjižnica 1964), Knjižnice lj. univerze (ib. 1965), Centralna katalogizacija slov. tiska (ib. 1968), Katalogizacija faksim. izdaj ob primeru Dalmatinove Biblije (ib. 1969), O katalogizaciji: operna besedila in dodatni vpisi (ib. 1970), Nekaj misli ob uvajanju univerzalne bibl. kontrole pri nas (ib. 1974), Izmenjava katal. listkov med narodnimi knjižnicami Jsle (ib. 1978), Knjižnice in katalogi (NRazgl 1978), Univerzalna bibl. kontrola in njeno uvajanje v jsl knjižnice (Obvestila rep. matične službe 1975, št. 12), Novi medn. standardi za opis knjižničnega gradiva (ib. 1978, št. 16). Za Gledališki besednjak (1981) je obdelal poglavje dokumentacija. V Knjižnici je od 1957 objavil nekaj strok. poročil o bibliot. literaturi in slov., jsl ali medn. bibliot. srečanjih.

Prevaja iz franc. in italij.: J. Amado, Dežela na koncu sveta (1956); V. Pratolini, Junak našega časa (1957); A. Soubiran, Ljudje v belem (1959), Dnevnik žene v belem (1965), Otok norcev (1967); J. J. Rousseau, Družbena pogodba ali načela državnega prava (1960); F. Sagan, Imate radi Brahmsa (1961), Čudoviti oblaki (1969); M. Dib, Alžirija (1962); F. Fanon, Upor prekletih (1963); A. in S. Golon, Angelika (1963–4); G. Chevallier, Clochmerle-Babilon (1967); D. Buzzati, Zgodba o ljubezni (1968); G. Gatt, Gainsborough (1969); N. Ponente, Modigliani (1969); L. Puppi, Rembrandt (1969); E. Fezzi, Renoir (1969); H. Jaffé, Pablo Picasso (1970); L. Palazzeschi, Bratje Cuccoli (1970); A. Gramsci, Izbrana dela (1974, z A. Žunom in Rado Jelinčič) idr. Prevedel je tudi več oddaj za RTV Lj. – Imel je na skrbi korekturo nekaterih zahtevnih besedil, mdr. A. Bajec in P. Kalan, Ital: slov. slovar (1960); S. Škerlj, R. Aleksić in V. Latković, Slov. shrv. slovar (1964), Slovar slov. knjižnega jezika, I-II (1970, 1975), Medicinski leksikon, I– (1980– ), od 1967 večino knjig v Zbranih delih slov. pesnikov in pisateljev. –Psevd.: Samo Oman, S. O., M. V. – Prim.: osebni podatki; SBibl. – Slika: arhiv SBL. Munda

Munda, Jože: Veselko, Maks ml. (1926–). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi779744/#slovenski-biografski-leksikon (20. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine