Slovenski biografski leksikon

Verbič Josip, skladatelj in geometer, r. 18. mar. 1875 v Bistri pri Borovnici posestniku Josipu in Ani r. Rus, u. 21. febr. 1959 v Ljubljani. Po osn. šoli je 1886–93 obiskoval v Lj. realko. Glasbeno se je izobraževal na GM (prof. F. Gerbic in L. Daneš) in realki (prof. A. Foerster). Študiral je na strojnem odd. TVŠ na Dunaju 1893–5, po ustanovitvi odd. za geodezijo pa je 1897 s prestopom v 2. letnik končal dvoletni geometrski tečaj. Vmes je bil 1895–6 domači učitelj pri družini mesarja in prekajevalca Fritza Wedorna v Badenu pri Dunaju. Služboval je 1897–9 v evidenčnem uradu zemljiškega katastra oz. v katastrskem mapnem arhivu v Lj., 1899–900 in 1904–13 je bil šef katastrske uprave v Trebnjem, 1900–1 v Črnomlju, 1901–4 v Postojni, 1913–21 v Lj. v novomeritvenem odd. oz. katastrski upravi, 1921 postal katastrski inšpektor in pod okriljem Zveze kult. društev večkrat predaval o zemljiški posesti, njenem varstvu, zamejičenju, o zemljiških knjigah in katastru. 1929 je bil zaradi močne naglušnosti inval. upok. — Odlikovanje: red sv. Save IV. stopnje, 1929.

Povsod se je glasb. in gled. udejstvoval. Na Dunaju je v Klubu tehnikov akad. društva Sja ustanovil moški zbor in z nekaterimi hrv. študenti tudi tamburaški zbor. V okviru bralnega društva (Trebnje) ali čitalnice (Črnomelj, Postojna) je ustanavljal in vodil moške, mešane in tamburaške zbore, v Postojni sodeloval kot čelist v salon. orkestru češ. kapelnika Kubište. Bil je tudi igralec in režiser (F. Govekar, Rokovnjači; isti, Legionarji; F. S. Finžgar, Divji lovec; J. Ogrinec, V Ljubljano jo dajmo!; K. Morré, Revček Andrejček; J. N. Nestroy, Lumpacij Vagabund; J. Fastenrath, Dve tašči itd.). V Lj. je od 1923 delal v okviru društva Sokol na Viču.

V. je začel zgodaj skladati v tradicionalnem, večinoma štiriglasnem vokalnem stavku, katerega melodika je sočno prikupna, večkrat blizu ljudskemu čustvovanju; odtod popularnost nekaterih skladb, npr. Vasovalca (za moški zbor), ki je prodrl tudi v repertoar sodob. kantavtorjev (Andrej Šifrer). Komponiral je moške zbore, zlasti kvartete, na besedila J. E. Polaka: Ni pozimi rož dehtečih (1942–4), Nič ne dé (1943), Kupica, Zdravica, Kaj pa ti fantič, Na oknu raste rožmarin (vse 1944), Nikar ne zveni!, Kdo ve kdo (obe 1951), Samotar, Blagor mu, Vasovalec (brez letnice; — Vasovalca izdal Jugoreklam 1953, 1954, 1957 in opalograf F. Pintar 1956); J. N. Resmana: Slovo (1939), Vinska (1945); R. Maistra: Pomlad (1951); A. Pina: Rožmarin (1951); spevoigro A. Mehle, Vaška kri, v enem dejanju in 21 prizorih, glasovi in klavir (samozal. b. l.); instrumentalne skladbe: Večerno žuborenje, valček za klavir, v instr. V. Parme tudi za salon. ork. (zbornik Struna, št. 17), Planinski pozdrav, koračnica (ib. št. 14), Romanca za ork., Vabilo za instr. kvintet. — Objavil je nekaj strok. člankov, npr.: Evidenčni urad zemljiškodavčnega katastra (KL 1920, št. 21, 23), Ureditev zemljiških posestnih mej (ib. št. 24), Način zamejičenja posestnih mej (ib. št. 32). Spomini iz moje mladostne dobe in Spomini na moje službovanje so v rkp. (hrani sin Marjan Verbič, Lj.). — Prim.: osebni podatki; arhiv ur. NA (glasb. zbirka NUK); J 1935, št. 65 (s sliko). Rjc.

Rijavec, Andrej: Verbič, Josip (1875–1959). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi772515/#slovenski-biografski-leksikon (31. maj 2020). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine