Slovenski biografski leksikon

Urbas Viljem, etnolog, naravoslovec, r. 14. jul. 1831 v Lj. služkinji Mariji, u. 15. nov. 1900 v Gradcu. Osn. šolo je obiskoval 1840–3 v Lj., tu 1844–51 tudi gimn. (z mat.). Kaj in kje je štud., za zdaj ni ugotovljeno, 1853–6 je bil v licejski knjižnici naslednik J. Kosmača (SBL I, 531–2); na lastno prošnjo razrešen je 1857 učil na Mahrovi (?) trg. šoli, 1867 aprobiran za prof. in prvo znano delovno mesto nastopil v Gor. 1868–71, kjer je poučeval nem., franc. in sloven. in bil 1871 tudi član izpitne komisije za splošne ljud. in meščanske šole; 1872–97 je učil na višji realki v Trstu nem., zemljepis, zgod., matemat., pisanje, včasih tudi sloven. V l. 1873 do 1892 je bil član Deutsch. u. Österr. Alpenvereina v Trstu (imel 10 predavanj); 1875–83 je bil zunanji član odbora SM in odseka za knjige, 1877 imenovan za začasnega okr. šol. nadzornika za koprski in poreški okraj. Po upok. l. 1897 se je preselil v Gradec in tu poučeval na privat. gimn. v glavnem iste predmete kot v Trstu.

U. je pisal pesmi, npr.: An die Statue zu Strobelhof (IB 1849, 87, 345); z 8 pesmimi in krajšo prozo sodeloval tudi v Vodnikovem spomeniku. 1859, 236–8, a v slov. je doslej znana njegova le ena: Želja Slovenca na tujem (kdaj in kje prvič obj., ni znano; J. Aljaž – SBL I, 8 – jo je sprejel v svojo knjigo Pesmarica. Clc 1900, 10–2; gl. A. Funtek, LZ 1922, 711); več razprav (v slov. in nem.), npr.: Vraže ali prazne vere (Vedež 1849, 167); Kako se zvezda vtrene (ib. 189–90); V vsakim trenutku vmerje en človek (ib. 175); Nekaj od stare Lj. (ib. 1850, 76–7; ponatis LČ 1851, št. 96); Die gewöhnlichsten im Geschäftsleben vorkommenden Aufsätze (1860, p. o. – revija ni ugotovljena); O pregovorih in prilikah, posebno slovenskih (Jber. d. OberRealschule, Gor. 1869, 2–33; v 12 nadalj. tudi N 1869, 313 sl.; 1870, 4 sl.), U-ov najpomembn. prispevek v sloven.; Über einige wesentlichen Verschiedenheiten des Heliand im Vergleiche mit Klopstock's Messias (ib. 37–55); Die Slowenen. Ethnographische Skizze (Jber. d. deutschen Staats–Oberrealschule. Trst 1873, 3–63); Zur Behandlung des deutschen Sprachunterrichtes an den Mittelschulen mehrsprachiger Länder (ib. 1879–80, p. o. 1–28); Über Sagen und Märchen (ib. 1887–8, 1–22); Unterschiede zwischen d. deutschen u. slowenischen Syntax (ib. 1892–3, 1–30; gl. LZ 1894, 60); Die oround hydrographischen Verhältnisse Krain's (Zft des Deutschen u. Österr. Alpen–Vereines 1874, 296–312); Die Gewässer von Krain (ib. 1877, 147–63); Das Phänomen des Zirknitzer Sees und die Karstthäler von Krain (ib. 1879, 17–33); Die Tschitscherei und die Tschitschen (ib. 1884, 1–27; gl. LZ 1882, 123; 1884, 384); Das Volksleben d. Slovenen (Die österr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild, Dunaj 1891, 353–78; ilustr. J. Šubic, SBL III, 711–2); Aberglaube d. Slowenen (Zft f. österr. Volkskunde, Dunaj–Praga, 1898, 142 do 152); v sloven. je napisal knjigo: Dr. E. H. Costa. 1877 (kot vir uporabil 35 zv. Costovih dnevnikov; gl. J. Pajk, Zora 1878, 78–80; Glaser III, 87).

U. je publiciral 50 let, doslej znanih pa je 21 bibliogr. enot. Ne glede na njihovo veliko raznoterost z današ. vidika (jezikovna metodika, folkloristika, primerjal. književnost, etnologija, geografija, kultur. zgod.) je U-ovo pisanje v vseh prispevkih strok. resno in odgovorno, s suverenim poznavanjem predmeta in literature o njem, ki jo je vedno kritično upošteval. Njegovi nem. pisani prispevki kažejo, da je za Slov. deloval predvsem strokovno (proučeval že tudi socialno kulturo pri Slov.), ni pa doslej nikakršnih podatkov, da bi tudi družb.–polit.; vprašanje je, zakaj ni bil bolj živo v stikih s slov. kult. krogom, od katerega se je ločil tudi po svojem etnol. konceptu nasproti filološko–folklorističnemu. Prav U-ovi etnološki prispevki so najpomembnejši in kažejo, da se je realistična smer slov. etnološke misli začela z U-om (že 25 let pred M. Murkom, SBL II, 169–75), le da se romantični narodnoprebudno delujoči in večinoma že slov. pišoči niso navezovali nanj, prav tako pa so šli tudi poznejši raziskovalci slov. etnologije mimo njega. – Prim.: r. matice stol. župnije (Lj.); popis prebivalstva Lj. iz 1857 (MALj); Glaser III, 86–7; Lilek III-IV, 27; Juventus 1845, 17; 1846, 15; 1848, 6; 1849, 3; E. H. Costa, N 1858, 34–5; Vodnikov spomenik. 1859, 268; Jber. d. Ober–Realschule Gor., 1868–71; Jber. d. deutschen Staats-Oberrealschule Trst, 1872 do 1897/; 1894/5, 53; LMS 1875–83 (seznam odbornikov); ib. 1900, 18; SU 1877, 190–1; Jb. d. höheren Unterrichtswesens in Österr…. Dunaj 1890, 173; 1898, 112; P. A. Pazze, Chronik d. Section Küstenland des DÖAV 1873 do 1892. Triest 1893, 370–1; N 1900, 460; MMK 1907, 92; Narodopisje Slov. I. 1944, 216, 261; II. 1952, 162; Bibl JLZ; M. Stanonik, Slov. etnograf 1979, 27–36. - Slika: NUK (iz l. 1874). Stanonik

Stanonik, Marija: Urbas, Viljem (1831–1900). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi749618/#slovenski-biografski-leksikon (17. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine