Slovenski biografski leksikon

Urbani (Urbanaz) Umberto, slavist, prevajalec iz slovenščine, r. 24. maja 1888 v Kopru Antoniji Urbanaz, u. 16. jun. 1967 v Trstu. Potrdil o srednjem in visokem šolanju ni, sam pa je izjavljal, da se je šolal v hrv. zavodih in se pri tem seznanil tudi s slov. ter da je klas. filol. študiral v Gradcu. L. 1912–3 je poučeval na hrv. gimn. v Zadru, 1914 prišel v Trst, avg. 1915 je bil v Clcu pred vojnim sodiščem zaradi iredentizma, nato interniran v St. Michaelu pri Leobnu, 1917 na ruski fronti, tu zbolel in zato odšel na Madžarsko. L. 1918 se je vrnil v Trst, začel 1919 sodelovati pri listu Piccolo (tedaj se zbližal s S. Bencom), bil propagandni govornik organizacije Trento–Trieste za drugorodce, kasneje dodeljen tiskovnemu in cenzurnemu uradu pri prefekturi v Trstu, 1921–5 je bil pri okrajnem šol. svetu v Postojni in od prefekta imenovani komisar v Košani (obenem je kot član fašist. stranke pisal v Mussolinijev Il popolo d'Italia). Po odpravi postojn. podprefekture se je 1926 vrnil v Trst, postal zaupnik Lege Nazionale, tajnik pri organiz. Dante Alighieri ter se 1928 uradno preimenoval v Urbani (kar si je že prej prideval k priimku), 1929 dodeljen posvetovalni komisiji za poitalijančevanje priimkov. Od 1931–58 je kot poverjeni profesor v Trstu poučeval shrv. jezik na ekonom. in trgov. fakulteti, 1943–7 pa še slov. na fil. fakulteti. Po ital. zasedbi Sje 1941 je prišel za nekaj časa v Lj., kamor ga je poklical vis. komisar Grazioli, kasneje se odvrnil od fašizma in po l. 1945 sodeloval v projsl listih Corriere di Trieste in PDk; 1955 je govoril v koprskem gledališču o Danteju in Slovanih ter bil 1960 z B. Borkom in V. Bartolom gost slov. pisateljskega društva na Bledu. Zadnja leta je moral prositi za denarne podpore, ker si zaradi različnih in nezanesljivih služb ni pridobil pravice do drž. pokojnine. – U-jevo publicistično delo so s precejšnjo pozornostjo spremljali ital. rojaki in Slovani, o katerih je pisal; prejel je ital., češka, jsl in poljska odlikovanja.

U. je objavil 2 pesn. zbirki: Amaranti. Zadar 1913 (opeval Giuseppa Tartinija, tripolitanska bojišča, črnogorske matere, zraven dodal prevode shrv. pesnikov); Ninfe d'Italia. Trst 1919. Slov. idr. slovanske kulture je raziskoval in populariziral s knjigami, kot sta vodnika z vidno italij. nacionalistično miselnostjo Le grotte di Postumia. Trst 1923, in Postumia romana. ib. 1925 (tu govori o sveti meji »tega v starodavnosti rimskega kraja«); prevodi iz slov.: I. Tavčar, Streghe e demoni, Cronaca di Visoko (v resnici prev. I. Vouk, U. pregledal). Trst 1929; F. Bevk, I fuochi di San Giovanni (= Kresna noč). Milano 1937 (z navdušenim uvodom o pisatelju); objavami o pisateljih kot: Silvin Sardenko il poeta di Roma. Lj. 1941 (separ. natis iz S 1941, št. 182); Alojz Gradnik. Modica 1967 (s podatki o piscu sestavka); shrv.: I. Vojnović, La signora dal girasole. Rim 1925; J. Spiridonović Savić, Pergamene di frate Stratonico. Trst 1927; B. Stanković, Sangue impuro. ib. 1928 (nove izdaje tudi v Milanu); Il ponte sulla Žepa. Milano 1937 (dvojezična šolska izdaja srbohrvaških novel); A. Tresić–Pavičić, Il teatro di Rino Alessi. Videm 1937; P. Petrović Njegoš, II serto della Montagna. Trst 1939, Padova 1961²; I. Mažuranić — Brlić, Leggende Croate. Florenca 1955; češč.: J. Zeyer, Jan Maria Plojhar. Trst 1932 itd. Učni priročniki: Scrittori jugoslavi I. Trst 1927 (uvod P. Popović); II. Zadar 1936 (uvod. A. Cronia); mdr. tu članki o Aškercu, Cankarju, Gradniku, Gregorčiču, Mešku, Prešernu, Župančiču; Corso di serbocroato. Milano 1938; Storia della letteratura serba, croata e slovena. Torino 1938; Dizionario della lingua croata 1–2. Trst 1944; Parliamo croato. Milano, Florenca 1945, kakor tudi dvojezični Piccolomondo Sloveno – Mali slovenski svet. 1941 (izd. v zasedeni Lj.) s sestavki o štev. slov. pesnikih in pisateljih, s prev. odlomkov iz njihovih del in s članki o slov. glasb. življenju, slikarju Franu Tratniku idr. Kakor drugje je tudi tu pisanje bolj publicistično informativno. Velika noč 1941 je po U-jevi misli spet poklicala Slov. na pravo pot v kulturo, Ital. pa da je z »zgodovinsko« ustanovitvijo Lj. province dosegla uresničenje svojega poslanstva, v čemer je videl avtor »ustvarjen veliki ideal svojega življenja«; zraven pa je ob delu S. Lebna, Problem Dantejeve Beatrice. 1940 izrazil občudovanje znanju, širokemu pogledu, tenkemu vživetju, kritični jasnovidnosti in vnetosti, ki da je lastna slov. ljudstvu. Podobno kot je sodil že 1936 v reviji Europa Orientale (Rim), da se slov. narod ponaša z večstoletno kulturo in slovstv. zgodovina in da je znal med dvema velikima narodoma drugega porekla tekmovati z nem. delavnostjo in vztrajnostjo, v genialnosti in ljubezni do umetnosti z Italijani – ti pa da so vzeli ta narod v svoje varstvo. S članki je U. sodeloval še v listih: Rivista di letterature slave (Rim), Meridiano di Roma, Minerva (Torino), Sul mare (Lloyd, Trst), ŽS 1928, 193–7 (o Milici Janković; prev. K. Kocjančič); L'Europa Orientale (Rim) 1936; MP 1937/8, 223–4 (o zbirki A. Gradnika; prev. V. Šturm); ib. 1939/40, 19–27 (o Prešernu; prev. ista); S 1940, št. 166; NSd 1954, 453–67 (o jsl delih v ital.; prev. J. Gradišnik); Dialogi (Mrb) 1965, 476–84 (o Danteju in Slovanih; prev. A. Kolar); PDk 1965, št. 302 (o prijateljstvu z V. Bartolom, F. Bevkom in B. Borkom), zbornikih: Le lingue estere (Milano); Iniziativa Isontina (ib. 1967), encikloped.: Le lettere– Panorama della letteratura universale. Milano; Grande dizionario enciclopedico, UTET; Dizionario delle opere e dei personaggi. Milano; s prevodi pa mdr. tudi v antologiji svetovne poezije Orfeo. Firenze. – Z ital. stališča je uravnaval razglede po slovan., zlasti južnoslovan. svetu, iskal stičnih točk, vplivov in sorodnosti, pri tem pa opravil spričo svoje publicist. podjetnosti med Italijani pomembno posredniško delo. – Prim.: osebni dokumenti in korespondenca (IZDG); LZ 1930, 59–60; 1938, 79–80; J 1931, št. 134; 1937, št. 109, 186; Strani pregled 1933, 225–37; DS 1937/8, 297–9; ŽiS 1937, knj. 22, 403–6 (s sliko); Luč 1938, 48–65; U. Urbani … Trst 1938 (brošura s sliko); S 1941, št. 195; Corriere di Trieste 1954, št. 2730; 1958, št. 4004; NRazgl 1958, 298; Zbornik Slov. nar. gled. Trst 1958, 27–30; PDk 1958, št. 125; 1967, št. 113, 154; Delo 1960, št. 258 (s sliko); 1967, št. 165 (s sliko); Trieste 1967, št. 80 (s sliko); U. Urbani, Petar II. Petrović Njegoš. Trst 1970, 5, 7 (s sliko); M. Debeluh — Poldini, Rapporti tra la cultura ital. e quella slovena nel Litorale (1900 do 1940). Trst 1973, 25–32, 41–2 (s podatki trž. univ. idr. arhivov); Zaliv 1973, 194; F. Koblar, Moj obračun. 1976, 170–1. Leg.

Legiša, Lino: Urbani, Umberto (1888–1967). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi748785/#slovenski-biografski-leksikon (22. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine