Slovenski biografski leksikon

Urbančič Ivan, filozof in prevajalec, r. 12. nov. 1930 v Robiču (Tolmin) kmetovalcema Gabrijelu in Katarini r. Cenčič, živi v Lj. Osn. šolo je 1937–41 obiskoval v Črešnjevcu, niž. gimn. 1941–6 v Slov. Bistrici, sred. industr. šolo Iskre 1947–51 (z usposobljenost. izpitom) v Kranju, en razr. Radio-šole v Bgdu 1951–2. Po večjem premoru je štud. filozofijo in sociologijo 1960–7 na fil. fak. v Lj. (1964 dipl., 1967 magisterij), fenomenol. filozofijo 1968–9 na univ. na Dunaju (prof. L. Gabriel) s štipendijo avstr. vlade; 1970 je bil prom. za dr. znanosti v Zgbu z dis. Ontološki pomen sklopa proizvodnja–potreba v Marxovi filozofiji, ali Marxova metafizika (delno obj. Problemi 1969, 579–603); hermenevtično–fenomenol. filozofijo je štud. 1971–2 (2 sem.) na univ. v Kölnu (prof. K. H. Volkmann–Schluck) s Humboldtovo štipendijo. Služboval je: 1951–2 kot prospektor v Institutu za koordinaciju rada naučnih instituta v Bgdu; kot tehnolog 1954–62 v tovarni Iskra Lj., od 1964 je v Inst. za sociol. in filoz. pri univ. v Lj.: 1964–7 asistent, 1967–70 raziskovalec, od 1970 znanstv. svetnik. – U. je član slov. (od 1965) in hrv. (od 1967) filoz. društva.

U-a zanimajo predvsem problemi in možnosti mišljenja danes – v horizontu fenomenologije v širšem smislu (E. Husserl, M. Heidegger), pri čemer izhaja iz tkim. dovršitve evrop. filozofije K. Marxa, F. Nietzscheja in W. Diltheya; posega tudi na področje hermenevtike (W. Dilthey), kjer mu gre za možnosti hermenevt. raziskovanja filoz. misli; izsledke uporablja tudi pri raziskovanju star. in ml. filoz. tvornosti na Slov.; s posebnega vidika obravnava nekatera filoz. vprašanja sodob. in preteklega marksizma, o čemer najbolje pričajo njegove knjige: Poglavitne ideje slov. filozofov med sholastiko in neosholastiko. 1971 (ocene: Delo 1971, št. 316; Komunist 1972, št. 8; NRazgl 1972, 202); prvi in temeljni pregled filozofije in filozofov na Slov. od 17. stol. (od razsvetljenstva in racionalizma, oba pri Slov. v precejšnji zamudi). Po tradiciji se je odločil za dvojni kriterij in obravnaval: a) domače ter tuje filozofe, ki so delovali na Slov.; b) Slov. v tujini; posebno pozornost je posvetil starejšim, kot so: F. Ks. Gmeiner (SBL I, 223), F. S. Karpe (ib. 430), J. K. Likavec (ib. 662–3), J. P. A. Mislej (ib. II. 127–35) ter J. Pajk (ib. 251 do 259), le mimogrede pa se dotaknil nekaterih nadaljevalcev (ali začetnikov) slov. neosholastike oz. neotomizma. Knjiga Moderni slov. materialisti. 1975 obravnava naše starejše mater. filozofe. Leninova » filozofija« ali o imperializmu. Mrb 1971 (ocene: VMrb 1971, št. 303; Dialogi 1972, 205–8; Katedra (Mrb) 1972, št. 5; Problemi 1972, 99–102; Prostor in čas 1972, 242–3; Tribuna 1972, št. 20) je poskus fenomenol. eksistencialne analize; z njim je hotel odgovoriti na vprašanje, ali je Leninova filozofija dejansko filozofija ali pa zgolj ideologija; ob podrobni analizi posameznih misli iz Leninovih glavnih filoz. del je U. raziskoval predvsem pomenski horizont (sam tako imenuje), ne pa sovisnost Leninove misli (v njej odkril bistvene, a prikrite filoz. dimenzije). Temelji metode moći. Bgd 1976, (prev. M. Mitrović) je opis in analiza Diltheyeve hermenevtike in njeg. filozofije. V strok. tisku je obj. mnogo razprav in študij, mdr. o filozofiji Fr. Vebra, ki sodi v središče U-evega raziskovanja (Problemi 1971, 23–44; Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber. München 1972, 106–38) in K. Jaspersa (Problemi 1965, 1498–520). Drugi članki: Morala je nemorala (ib. 1966, 1089–122); Radikalizacija in konec evrop. morale (ib. 1967, 401–27, 562–80, 668–88); Heretični jezuit P. Teilhard de Chardin … (ib. 1968, 85–160); O slovenstvu in filozofiji (ib. 1970, 633–4); Sistematični osnutek hermenevtike (Anthropos 1974, 201–16; 1975, 101–26); Metafizika uživanja (Treći program. Radio Bgd 1975, 411 do 443). Natisnjena pa so tudi nekatera njeg. predavanja s Korčulanske poletne šole 1967: Problematičnost radničkog pokreta i revolucionarnog mijenjanja svijeta danas (Praxis 1968, 73–7) in 1971: Bitnopovijesni odnos između utopije i realnosti (ib. 1972, 457–68; Problemi 1971, 29–43), z medn. simpozija o Leninu v Zgbu 1970: Pojam materije kod Lenjina (Kulturni radnik IV. 1970, 52–4; Lenjin izvan mitova. I. 1970, 105–16) ter na medn. srečanju Medn. univerzit. centra za podiplomski študij v Dubrovniku 1976: Marx's Kritik der Moral als ein Weg zum Problem seiner Philosophie im Ganzen (v zborniku: Phänomenologie und Marxismus. 2. Frankfurt am Main 1977, 94–133). Precej se je posvečal Heideggru (Problemi 1966, 90–117) kot njegov prevajalec: Izbrane razprave. 1967; Uvod h knjigi Sein und Zeit (Problemi 1968, 116–44) ter Husserlu, predvsem s prevodom Kartezijanske meditacije. 1975 (z uvodom). – Prim.: osebni podatki; ULj 1969, 654–5. – Slika: Problemi (Aktualnosti) 1970, št. 87, 4. Jerman

Jerman, Frane: Urbančič, Ivan (1930–2016). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi748520/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine