Urbančič, Ivan (1930–2016)

Urbančič Ivan, filozof in prevajalec, r. 12. nov. 1930 v Robiču (Tolmin) kmetovalcema Gabrijelu in Katarini r. Cenčič, živi v Lj. Osn. šolo je 1937–41 obiskoval v Črešnjevcu, niž. gimn. 1941–6 v Slov. Bistrici, sred. industr. šolo Iskre 1947–51 (z usposobljenost. izpitom) v Kranju, en razr. Radio-šole v Bgdu 1951–2. Po večjem premoru je štud. filozofijo in sociologijo 1960–7 na fil. fak. v Lj. (1964 dipl., 1967 magisterij), fenomenol. filozofijo 1968–9 na univ. na Dunaju (prof. L. Gabriel) s štipendijo avstr. vlade; 1970 je bil prom. za dr. znanosti v Zgbu z dis. Ontološki pomen sklopa proizvodnja–potreba v Marxovi filozofiji, ali Marxova metafizika (delno obj. Problemi 1969, 579–603); hermenevtično–fenomenol. filozofijo je štud. 1971–2 (2 sem.) na univ. v Kölnu (prof. K. H. Volkmann–Schluck) s Humboldtovo štipendijo. Služboval je: 1951–2 kot prospektor v Institutu za koordinaciju rada naučnih instituta v Bgdu; kot tehnolog 1954–62 v tovarni Iskra Lj., od 1964 je v Inst. za sociol. in filoz. pri univ. v Lj.: 1964–7 asistent, 1967–70 raziskovalec, od 1970 znanstv. svetnik. – U. je član slov. (od 1965) in hrv. (od 1967) filoz. društva.

U-a zanimajo predvsem problemi in možnosti mišljenja danes – v horizontu fenomenologije v širšem smislu (E. Husserl, M. Heidegger), pri čemer izhaja iz tkim. dovršitve evrop. filozofije K. Marxa, F. Nietzscheja in W. Diltheya; posega tudi na področje hermenevtike (W. Dilthey), kjer mu gre za možnosti hermenevt. raziskovanja filoz. misli; izsledke uporablja tudi pri raziskovanju star. in ml. filoz. tvornosti na Slov.; s posebnega vidika obravnava nekatera filoz. vprašanja sodob. in preteklega marksizma, o čemer najbolje pričajo njegove knjige: Poglavitne ideje slov. filozofov med sholastiko in neosholastiko. 1971 (ocene: Delo 1971, št. 316; Komunist 1972, št. 8; NRazgl 1972, 202); prvi in temeljni pregled filozofije in filozofov na Slov. od 17. stol. (od razsvetljenstva in racionalizma, oba pri Slov. v precejšnji zamudi). Po tradiciji se je odločil za dvojni kriterij in obravnaval: a) domače ter tuje filozofe, ki so delovali na Slov.; b) Slov. v tujini; posebno pozornost je posvetil starejšim, kot so: F. Ks. Gmeiner (SBL I, 223), F. S. Karpe (ib. 430), J. K. Likavec (ib. 662–3), J. P. A. Mislej (ib. II. 127–35) ter J. Pajk (ib. 251 do 259), le mimogrede pa se dotaknil nekaterih nadaljevalcev (ali začetnikov) slov. neosholastike oz. neotomizma. Knjiga Moderni slov. materialisti. 1975 obravnava naše starejše mater. filozofe. Leninova » filozofija« ali o imperializmu. Mrb 1971 (ocene: VMrb 1971, št. 303; Dialogi 1972, 205–8; Katedra (Mrb) 1972, št. 5; Problemi 1972, 99–102; Prostor in čas 1972, 242–3; Tribuna 1972, št. 20) je poskus fenomenol. eksistencialne analize; z njim je hotel odgovoriti na vprašanje, ali je Leninova filozofija dejansko filozofija ali pa zgolj ideologija; ob podrobni analizi posameznih misli iz Leninovih glavnih filoz. del je U. raziskoval predvsem pomenski horizont (sam tako imenuje), ne pa sovisnost Leninove misli (v njej odkril bistvene, a prikrite filoz. dimenzije). Temelji metode moći. Bgd 1976, (prev. M. Mitrović) je opis in analiza Diltheyeve hermenevtike in njeg. filozofije. V strok. tisku je obj. mnogo razprav in študij, mdr. o filozofiji Fr. Vebra, ki sodi v središče U-evega raziskovanja (Problemi 1971, 23–44; Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber. München 1972, 106–38) in K. Jaspersa (Problemi 1965, 1498–520). Drugi članki: Morala je nemorala (ib. 1966, 1089–122); Radikalizacija in konec evrop. morale (ib. 1967, 401–27, 562–80, 668–88); Heretični jezuit P. Teilhard de Chardin … (ib. 1968, 85–160); O slovenstvu in filozofiji (ib. 1970, 633–4); Sistematični osnutek hermenevtike (Anthropos 1974, 201–16; 1975, 101–26); Metafizika uživanja (Treći program. Radio Bgd 1975, 411 do 443). Natisnjena pa so tudi nekatera njeg. predavanja s Korčulanske poletne šole 1967: Problematičnost radničkog pokreta i revolucionarnog mijenjanja svijeta danas (Praxis 1968, 73–7) in 1971: Bitnopovijesni odnos između utopije i realnosti (ib. 1972, 457–68; Problemi 1971, 29–43), z medn. simpozija o Leninu v Zgbu 1970: Pojam materije kod Lenjina (Kulturni radnik IV. 1970, 52–4; Lenjin izvan mitova. I. 1970, 105–16) ter na medn. srečanju Medn. univerzit. centra za podiplomski študij v Dubrovniku 1976: Marx's Kritik der Moral als ein Weg zum Problem seiner Philosophie im Ganzen (v zborniku: Phänomenologie und Marxismus. 2. Frankfurt am Main 1977, 94–133). Precej se je posvečal Heideggru (Problemi 1966, 90–117) kot njegov prevajalec: Izbrane razprave. 1967; Uvod h knjigi Sein und Zeit (Problemi 1968, 116–44) ter Husserlu, predvsem s prevodom Kartezijanske meditacije. 1975 (z uvodom). – Prim.: osebni podatki; ULj 1969, 654–5. – Slika: Problemi (Aktualnosti) 1970, št. 87, 4. Jerman

URBANČIČ Ivan, filozof in prevajalec, r. 12. nov. 1930 v Robiču, živi v Lj. Oče Gabrijel, kmet, mati Katarina Cenčič. Družina se je preselila v Jslo. Osn. š. (1937–41) na Črešnjevcu, niz. gimn. (1941–46) pa v Slov. Bistrici. Nato je do 1951 obiskoval sred. industr. š. tovarne Iskre v Kranju, zatem pa še enoletno radio-š. v Bgdu. Do odhoda k vojakom (1952) je bil zaposlen kot iskalec radioaktivnih rud v Bgdu, od 1954 pa kot tehnolog v tehnični pripravi dela v kranjski Iskri. Med 1960–64 je na Filoz. fak. U v Lj. študiral filozofijo in sociologijo, nato opravil magisterij (1967). Že 1966 je sodeloval na zborovanju filozofov Češkoslovaške in Jsle z referatom o problemu morale danes. 1970 je doktoriral v Zgbu z disertacijo Ontološki pomen sklopa proizvodnja-potreba v Marxovi filozofiji ali Marxova metafizika, ki je bila delno objavljena (Problemi 1969, 579–603). Fenomenološko filoz. je s štipendijo avstr. vlade študiral na Dunaju pri prof. L. Gabrielu (1968–69), 1971–72 pa s Humboldtovo štipendijo hermenevtično-fenomenološko filoz. v Kölnu pri prof. K. H. Volkmann-Schlucku. Do 1962 je služboval v Iskri, od 1964 pa na Inštitutu za sociologijo in filoz. v Lj., 1964–67 kot asistent, 1967–70 kot raziskovalec, od tega leta naprej pa kot znanstveni svetnik. Od 1965 je član slov., od 1967 pa tudi hrv. filoz. društva. - Kot filozof v ožjem smislu daje U. poudarek predvsem problematiki današnjega mišljenja z vidika fenomenologije, hermenevtike ali celo fenomenološke hermenevtike, pri čemer jemlje kot izhodišče t.i. dovršitev evrop. filoz., ki jo označujejo dela K. Marxa, F. Nietzscheja in W. Diltheya. Opis in analizo Diltheyeve hermenevtike je objavil tudi v posebni knjigi: Temelji metode moći: problem filozofske hermeneutike kod Diltaja (Bgd 1976). Zelo pomembni so U-evi rezultati na področju raziskovanja pretekle filoz. tvornosti na Slov., kjer je, če izvzamemo delo Alme Sodnikove, pravzaprav pionir. Omeniti gre tako predvsem njegove knjige Poglavitne ideje slov. filozofov med sholastiko in neosholastiko (Lj. 1971); Predmetna teorija oziroma fenomenologija (Lj. 1974), ter Moderni slov. materialisti (Lj. 1975). Pri definiciji, kdo je slov. filozof oziroma filozof na Slov., je uporabil najširši kriterij, pri čemer pa pri njihovi predstavitvi ne ostaja zgolj pri opisovanju, temveč uporablja pri tem tudi svoje siceršnje izsledke iz hermenevtike. Kar se tiče t.i. marksistične filoz., je v knjigi Leninova »filozofija« ali o imperializmu, Mrb 1971, poskusil s fenomenološko eksistencialno analizo Leninovih misli ugotoviti, ali so le-te zgolj ideologija, ali pa tudi filoz., ter na to odgovoril z ugotovitvijo, da se v njih skrivajo tudi bistvene filoz. razsežnosti. Posebno pozornost je med slov. filozofi posvečal tudi Francetu Vebru (Problemi 1971, 23–44; Vom Gegenstand zum Sein. Von Meinong zu Weber, München 1972, 106–38; referat v Radgoni 1986 itd.), poleg tega pa v manjši meri tudi Dušanu Pirjevcu (1985) in Alešu Ušeničniku (1986). Od tujih filozofov se je v eni ali več poglobljenih razpravah dotaknil predvsem K. Jaspersa (Problemi 1965, 498–520). T. de Chardina (Problemi 1968, 85–160) in K. Marxa (Marx's Kritik der Moral als ein Weg zum Problem seiner Philosophie im Ganzen. Phänomenologie und Marxismus, Frankfurt 1977, 94–133). - Napisal in deloma tudi objavil je še nekaj razprav o problemih morale, etike, estetike, posebej pa velja omeniti razprave Epohalno moderni smisel znanosti (Problemi 1980); Epohalno moderni smisel tehnike (Problemi 1981); Kibernetika - epohalni prelom načina proizvodnje (ISU 1982). Kako širok je njegov krog zanimanja, dokazuje tudi razprava Poetika Kocbekove poezije (ISU 1983). Z referati je sodeloval na mnogih strok. zborovanjih, a tudi npr. na mednar. pogovoru v Münchnu dec. 1988, ki je bil posvečen temi: Jugoslavija v krizi - vzroki in možni izhodi. To je bil že rezultat U-evega zanimanja, predvsem v zadnjem desetletju, za probleme etničnega, probleme eksistence slov. naroda in s tem v zvezi za okoliščine bivanja slov. naroda v Jsli ter v srednji Evropi. O teh in drugih konfliktnih vidikih slov. bivanja je v zadnjih letih objavil nekaj razprav, predvsem v Novi reviji. Kot dobesedni uvod v to problematiko je objavil knjigo Uvod v vprašanje naroda (Mrb. 1981). Kot filozof in predvsem prevajalec se je posvečal tudi M. Heideggru, E. Husserlu in zadnja leta največ Fr. Nietzscheju. Pri SM ureja edicijo Nietzschejevih del, svetuje pri njihovem prevajanju. Hkrati piše knjigo o Nietzscheju, ki bo izšla kot 5. knjiga omenjene zbirke.

Prim.: SBL IV, 299–300; ULjBB II, 654–55; Kojeko, 2, 1106; Problemi (Aktualnosti) 1970, št. 87, 4 s sl.; Men of Achievement. International Biographical Centre, Cambridge 1988, 730 s sl.; osebni podatki.

Mlakar