Slovenski biografski leksikon

Urban Cecilij (prvotno Ludvik Oblak), prevajalec, bibliograf in pisatelj, r. 17. dec. 1888 v Trstu sobarici Terezi Oblak (oče Jože, priimek neznan), u. 6. jul. 1958 v Moskvi. Osn. šolo je obiskoval v Srpenici, gimn. 1900–1 v Gor., do 1908 (6 razr.) pa v Trstu, kjer se je tudi zaposlil kot črkostavec in nato korektor. L. 1908 je iz polit. razlogov emigriral v It., prevzel ime Cecilij Urban ter v Florenci štud. primerjalno filologijo (roman. in slovan. jezike); dec. 1916 je stopil v srb. vojsko, bil ranjen, se zdravil na otoku Krfu (Grčija) in nato v It.; po ozdravitvi je postal prevajalec v tiskovnem uradu srb. veleposlaništva v Rimu; jeseni l. 1922 je (skupaj z ženo Anno Nikolajevno Kolpinsko, prof. za jezike, socialdemokratko) odšel v Moskvo in tu 1925 postal sovjet. državljan. V Sovjetski zvezi je bil 1922–32 urednik, referent in bibliograf v moskov. Drž. knjižni založbi, proučeval bibliotečne fonde in se specializiral za zahod. lit.; 1933–4 vodil znanstveno biblioteko Nikitskega botaničnega vrta na Krimu, od nov. 1935–8 je bil znanstveni delavec v Inšt. svetovne lit. Maksim Gorki v Moskvi, od 1938 pa tu glavni bibliotekar in bibliograf, skrbel za slovan., nem., italij. in špan. knjižne zbirke; 1953 upok.

U. se je že od mladih let udejstvoval v javnem življenju, bil član dijaškega krožka (ust. 1905) v Trstu, pisal v slov. soc.–dem. (Delavski list, Trst 1908) ter italij. liste (Germinal, Trst) strok. študije in protiavstrij. polit. članke, sodeloval pri soc. dem. Ljudskem odru; nagibal je k idejam nove socialist. Rusije; 1941 se je bojeval v bližini Moskve (po lastni izjavi »za Moskvo in Trst«); 1943 sodeloval pri Vseslovanskem komiteju. V Moskvi je vzdrževal stike tudi z I. Regentom (SBL III, 68–70), D. Gustinčičem (ib. I, 277–8), inž. Ferjančičem in večkrat predaval o slov. gledališču. U. je obvladal veliko jezikov (shrv., ruski, češki, bolg., italij., franc., špan., lat., starogrški, nem., angl.). Prevajal je v ruščino iz ital. in slov., zlasti štev. dela I. Cankarja: Povest' o Simone Sirotnike (Internac. literatura 1941, št. 1); Povesti i rasskazy. Moskva 1945, 192. str.; Izbrannoe. ib. 1958, 552 str. (z A. Romanenkom); Batrak Ernej i ego pravo. ib. 1958, 63 str. (nat. v 150.000 izv.); črtice O čebelnjaku, Šivilja, Jakobovo hudodelstvo, v knjigi Povesti i rasskazy jsl pisatelej. ib. 1959; F. Prešerna v prozo, na podlagi teh prevodov na novo prepesnjen v zbirki Izbrannoe. Moskva 1948, 1955² (z U-ovim uvodom; prevajalci: V. Lugovski, N. Tihonov, M. Zenkovič idr.); h kitajski izd. Prešern. pesmi. Peking 1956 je napisal uvod; Prežihovega Voranca–Lovra Kuharja novele: Kanjuh iz Zagate, Stari grad, Vice, Pred obličjem zmage, v knjigi: Landyši. Moskva 1959 (ostale prev. D. Mansfeld in M. Ryžova). Iz shrv. P. P. Njegoša Gorski venec in o njem pisal (Literaturnaja gazeta 1947).

Kot bibliograf je sestavil dve temeljni deli (v času službovanja v Inšt. M. Gorki v Moskvi): Bibliografija prevodov italij. in špan. leposlovja v rušč. in Bibl. prevodov rus. leposlovja v italij. in špan. jezik. Pisal sestavke v bibliograf. priročnike in obzornike, bil soavtor bio–bibliograf. priročnika Savremennyje inostrannyje pisatelji. Moskva 1930. Napisal je knjige: Sloveni ed il movimento jugoslavo. Rim 1919; Il libro russo (bibliografija). Florenca 1922; Povest' o Vike. Moskva 1961 (PDk 1962, št. 60), slov. prevod D. Željeznov, Zgodba o Viku. Koper 1967 (avtobiografska povest, Viko = Ludvik, s posvetilom Trstu). Razprave in članke je objavljal mdr. v listih: Il secolo XX (1911 do 1913), Le Giovane Europa (1915), L'Europa orientale (1921), Lit. gazeta (1947), za Bol'šaja sovjet. enciklop. je (1946) napisal članka o S. Gregorčiču in češ. pisatelju Vl. Vančuri; za Literarno enciklop. (zv. 1–7) krajše sestavke (npr. o Campanelli). Posebej pomemb. je razprava Ideja boja za zedinjenje in osvoboditev v slov. literaturi (1944, tipkopis pri Akad. znanosti ZSSR, Moskva – Slovanska komisija). U. je bil pomemben zlasti kot neuraden, vendar učinkovit poslanik slov. kulture v Rusiji; po njegovi zaslugi so predvsem I. Cankar, Fr. Prešeren, Prežihov Voranc–Lovro Kuhar idr. dostojno predstavljeni v ruščini. Psevd.: L. A. Šeremet'ev. – Prim.: r. matice Trst (Novi sv. Anton, podatek dr. L. Škerl z dne 29. nov. 1976); izv. gimn. v Gor. 1901; izv. gimn. v Trstu 1902–9; SPor 1948, št. 57; Delo (Trst) 1959, št. 2; Il lavoratore (Trst), 6. febr. 1959; R. Golouh, Pol stol. spominov. 1966, 13, 14, 19; Fr. Klopčič, biogr. in bibliogr. v knjigi Zgodba o Viku. 1967, 223–44; PDk 1967, št. 292; L. Čermelj, Spomini na moja tržaška leta. 1969, 44–5; EJ VIII, 1971, 434; Š. Bulovec, Prešernova bibliogr. 1975, 129, 130; Ivan Cankar v prevodih. 1976, 138–140. Kpč.

Klopčič, France: Urban, Cecilij (1888–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi747678/#slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 13. zv. Trubar - Vodaine. Alfonz Gspan, Jože Munda in Fran Petrè Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1982.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine