Udovič, Jožko (1910–1943)

Udovič Jožko–Nino, polit. delavec, pri Sv. Ivanu v Trstu r. 18. marca 1910 delavcu v tovarni olja Ivanu in Antoniji r. Milkovič ter tam u. 14. jan. 1943, ko si je v policijski zasedi vzel življenje. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, se tu izučil za slaščičarja, delal v slaščičarni Dugolin do pobega iz Trsta 1930 v Jslo (prek Tolmina), ker je kot član Mladin. društva pri Sv. Ivanu sodeloval s Fr. Marušičem in Ferdom Bidovcem (bazoviški žrtvi, obtoženi v 1. tržaškem procesu sept. i. l.). Po prihodu v Sjo je najprej živel v Celju, delal v barvarni Brauns, nato v Lj. (tu član emigrant. društva Soča in pev. društva Oljka), od 1934 pa v Zgbu, kjer je najprej zasebno poučeval violino (U. je bil učenec prof. M. Sancina), se nato zaposlil v tovarni zamaškov Higiea, vključil v emigrant. društvo Istra in sodeloval v sindikatih, stavkah ter organizaciji KPJ; 1937 je postal član KPJ, i. l. hotel v Španijo, v Splitu skupini onemogočila odhod policija, U-a aretirala in ga izročila lj. zaporom. Po izpustitvi se je vrnil v Zgb, bil občasno aretiran, zadnje mesece 1940/1 preživel v ilegali, vendar od feb. do apr. 1941 zaprt. Ob napadu Nemčije na Jslo spet na svobodi, v Zgbu organiziral osvobod. gibanje v delav. rajonu Trešnjevka, kjer ga je preganjala ustaška policija. Avg. 1942 se je vrnil v Trst, se tu povezal z okrožnimi aktivisti (S. Bidovec, A. Čotar–Karel, D. Marušič–Blaž, J. Mezgec–Franc) in bil član novoustanov. okrožn. komiteja KPS za Trst od nov. 1942, predvsem pa vzdrževal stike s KPI ter organiziral odhajanje v partizane (zg. tržaška okolica), dokler ni prišlo (ob odhodu skupine mladincev iz Trebč v NOV) do spopada s policijo, ki je enega mladinca ujela, zaslišala in razkrila U-čevo organizacijo, njega pa obkolila (Trst, ul. Ginnastica 21). – Prim.: gradivo Narodne in študijske knjižnice (Trst); PDk 1948, št. 882; 1949, št. 97; 1971, št. 126 (s sliko); LdTd 1950, št. 199; T. Ferenc, M. Kacin-Wohinz in T. Zorn, Slovenci v zamejstvu. 1974, 219 (partizan. ime Pepi). *

UDOVIČ Jožko-Nino, politični delavec, r. 18. mar. 1910 pri Sv. Ivanu v Trstu, u. 14. jan. 1943 v Trstu, ko je policija obkolila hišo v ul. Ginnastica 12, v katero se je zatekel; vnel se je boj, U. je ranil nekaj napadalcev, zadnjo kroglo pa je namenil sebi, da bi ga ne ujeli živega. Oče Ivan, delavec v tovarni olja, mati Antonija Milkovič, bratje glej U. Franc. Osn. š. je opravil v roj. kraju, potem se je izučil za slaščičarja; delal je v slaščičarni Dugolin in ostal tu do pobega v Jslo 1930. Kot član Mladinskega društva pri Sv. Ivanu je sodeloval s Fr. Marušičem in Ferdom Bidovcem, ki sta bila na prvem trž. procesu sept. 1930 skupaj z Zvonimirom Milošem in Al. Valenčičem obsojena na smrt (bazoviški junaki). - Po prihodu v Jslo je najprej živel v Celju in delal v tovarni Brauns, nato v Lj., kjer je bil član emigrant. društva Soča in pev. društva Oljka. Od 1924 je živel v Zgbu: tu je najprej zasebno poučeval violino, potem je delal v tovarni zamaškov Higiea. Vključil se je v emigrant. društvo Istra, delal v sindikatih, organiziral stavke in pomagal pri organiziranju KPJ, katere član je postal 1937. Hotel je oditi v špansko državljansko vojno, a so ga prijeli v Splitu in prepeljali v Lj. v zapor. Po izpustitvi se je vrnil v Zgb in ilegalno delal do avg. 1942, ko se je skrivaj vrnil v Trst. Tu se je povezal z okrož. aktivisti in bil od nov. 1942 član novoustanov. okrož. komiteja KPS, predvsem pa je vzdrževal stike s KPI ter organiziral odhajanje v partizane z zgornje trž. okolice. Ob odhodu skupine mladincev iz Trebč je prišlo do spopada s policijo, ki je enega mladinca ujela in odkrila U-evo skrivališče.

Prim.: SBL IV, 270–71 in tam navedena liter.; Utripi, Trst, dec. 1973, 24; P-Dk 14. jan. 1983 s sl.

Ured.