Slovenski biografski leksikon

Treo Dragotin (Karel), politik in pravnik, r. 9. apr. 1863 v Mali vasi (gradič sev. od Knežje vasi) pri Dobrniču posestniku Sanctu in 2. ženi Frančiški r. Zupančič, u. 16. jul. 1935 v Lj. Med 1873–81 je obiskoval gimn. v Nov. mestu (z mat.), pravo štud. na Dunaju in bil prom.; 1887–9 je bil koncipient v odvetn. pisarni Jož. Rosine (SBL III, 134–5) v Nov. mestu, 1890–2 Ludv. Filipiča (ib. I, 78) v Celju, 1893 je odprl lastno v Postojni, a se 1900 preselil v Gor. (na povabilo A. Gabrščka, SBL I, 195–6, s katerim se je seznanil na sokol. zletu 1895 v Pragi), jo tu odprl skupaj s Henrikom Tumo, 1902 pa prevzel pisarno Jos. Staniča in se osamosvojil. V jeseni 1916 se je odselil v Lj., imel s K. Trillerjem (gl. čl.) do 1926, poslej samost. odvetn. prakso, ki se ji je 1935 zaradi bolezni odpovedal. V Gor. je bil 1905–8 član nadzorn. odbora oz. preds. nadzorstva Trgov. obrtne zadruge; agilni preds. Gor. ljud. posojilnice, preds. Nar. sklada; v Lj. pa podpreds. disciplin. sodišča pri Odvetn. zbornici. – L. 1905 je prejel diplomo častn. meščana Postojne (za zasluge na sokol. področju).

Med bivanjem v Gor. se je T. vključil v polit. delovanje; tudi zakon z Mici Mahorčič (hčerko sežan. župana in podežel. poslanca Rajm. Mahorčiča, gor. društveno delavko in preds. Ruskega krožka) mu je pridobil veliko zaupanje ljudi na Krasu; nekatere kraške občine so ga izvolile za častn. občana, da bi kasneje lahko kandidiral in bil voljen v dež. zbor. T-ovemu mandatu je nasprotoval A. Gregorčič (SBL I, 248–51), s pomočjo laških liberalcev pri verifikaciji dosegel, da je bil le-ta razveljavljen s pretvezo, da T. dotlej ni bil nikjer na Gor. volivec za občine. H. Tuma se je zaman upiral takemu tolmačenju zakona; kraške občine so morale znova voliti in izvolile T-a, čeprav sta spet nasprotovala Gregorčič in Iv. Berbuč (ib. I, 33); T. je bil 1902 potrjen, 1903 je na 1. seji dež. zbora z Al. Štrekljem glasoval proti Gregorčiču. Nasprotja med slednjim in T-om so se nadaljevala. L. 1907 se je v deželnem zboru zavzemal za trg. šolo v Gor., vendar je zaradi Gregorčičevega nasprotovanja predlog propadel (zato T. poslal izčrpno spomenico trg. ministr. na Dunaj); sodeloval pri pravnem odseku dež. zbora, 1905 pripravil z drugimi člani novi občin. red, že 1898 pa izdelal novi sodni zakon o pravdnih in izvršilnih rečeh (izdal v tisku 1898). – S T-ovim imenom je povezana vrsta manifestacij, mdr.: izlet društva Pravnik jun. 1903 v Devin (T. skrbel za udeležbo z Goriškega, Edvard Slavik s Tržaškega, Danilo Majaron s Kranjskega); govoril na manifestacijskem shodu za brate Hrvate, ki ga je priredila NNS 7. junija 1903; 14. julija 1906 sklical javni shod NNS v Dutovljah, kjer se je zbralo 400 zaupnikov (v izvršni odbor izvoljen ob reorganizaciji 1907); 1913 je ob volitvah v dež. zbor skupaj z A. Gabrščkom, D. Pucom in Al. Frankom tiskal protest proti udeležbi in glasovanju Slov. za klerikalce oz. za stranko Al. Faiduttija v gor. dež. zboru. Sodeloval je pri gradnji Trgov. doma v Gor., kjer je pozneje našel prostore za stanovanje in pisarno, v Lj. pa si je pridobil zasluge za gradnjo visečega mostu čez Savo v Mednu. – Takoj po študiju je ok. 1885 postal član lj. Sokola, prve organizacij. sposobnosti pa posvetil najprej celj. Sokolu (1890 dal pobudo za ustanovitev, gl. SN 1890, št. 206–14), nato postojnskemu (tu starosta) in gor., ki je pod T-ovim vodstvom zrasel v mogočno nar. postojanko (1901 razvili zastavo gor. Sokola) in se po priselitvi v Lj. 1916 spet vključil v vrste lj. Sokola. – Napisal je brošuro: Okrožnica članom Trg-obrtne zadruge v Gor … 1913, ter več člankov mdr. v Soči (1905, 1907). – Prim.: r. matice (ž. urad Dobrnič); podatki hčerke Vide, por. Novak (Lj.); podatki M. Rybářa (Lj.); Liste d. Advocaturs-Candidaten im Sprengel d. krainischen Advokatenkammer. I. 44, 53; Listina odvetnikov okrožja Odvetn. zbornice Kranjske. II, 116 (arhiv Odvetn. zbornice Lj.); Gabršček I., II. (kazalo); Plesničar 66, 113; Simonič 532; Šuklje III, 65; izv. real. gimn. v Nov. mestu 1873–81; GN 1935, št. 78 (s sliko), 79; J 1935, št. 163; Kron 1935, 254 (s sliko); S 1935, št. 161, 162; SN 1935, št. 158; SP 1935, 274; H. Tuma, Iz mojega življenja. 1937, 259 in pass.; J. Orožen, Zgodovina celjskega Sokola. Celje 1940, 11–9 (s sliko); Pravnik 1968, 421, 498, 534; 225 let novom. gimn. 1971, 425; J. Orožen, Zgod. Celja in okolice. II. 1974, 236–8. Brj.

Brecelj, Marijan: Treo, Dragotin (1863–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi721541/#slovenski-biografski-leksikon (13. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine