Slovenski biografski leksikon

Trdina Silva, literarna zgodovinarka, pisateljica in prevajalka, v Ljubljani r. 25. jun. 1905 (sestra Jože, gl. čl.) in živi tu. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo (vadnico) 1912–6, klas. gimn. 1916–20, učiteljišče 1920 do 1924 (z mat.) in po opravljenem privat. izpitu 1925 maturirala še na real. gimn. Štud. je slavistiko in prim. književnost na univ. v Lj. 1925–7, v Pragi 1927–8, jo končala v Lj. 1928–9 (z dipl.). Službovala je 1930 kot suplent v Mur. Soboti, 1930–5 v Mrbu, vmes tu uredila veliko knjižnico gen. R. Maistra (SBL II, 14–5), opravila 1932 prof. izpit v Lj. in bila 1934 prom. z dis. Jos. Murn (obj. ISp 1933). V l. 1935–45 je kot prof. na III. moš. gimn. v Lj. delovala tudi v jsl-čsl ligi, 1939 do 1942 pa se izpopolnjevala v italijanšč. v Perugii (prof. Romano Guarnieri), Sieni in Rimu (tu zaklj. izpit 1940). L. 1945 je bila pri Komisiji za ugotavljanje kulturne škode v Lj. in prof. v Trbovljah, Šentvidu pri Lj., od marca 1946 v Rog. Slatini, nato 1947–56 v Lj. na gimn. Poljane (V. gimn.), 1956–65, ko je bila upok., na učiteljišču. Hkrati je bila 1950–9 lektorica za ital. jezik na univ., 1954 do 1964 predavateljica za seminar. delo iz slov. lit. na VPŠ, od 1971 uči ital. na teol. fak. in poljan. gimn.

Objavila je: literarnozgod. članke: Iv. Tavčar (Vidovdan 1924), Levstikovo delo za Prešerna (LZ 1927), Pregled slov. lit. od Prešerna do danes (Liter. rozhledy, Praga 1927), M. Konopnicka (ŽS 1928), J. Wolker (MP 1931/2), Murnova pisma (MP 1934/5), Josip Murn Aleksandrov (SBL II), Lenorina snov v slovan. literaturah (SJ 1938), Iv. Kobilca (ZUZ 1952), W. Berg (NRazgl 1954, št. 23); kritike in poročila: ČZN(1931), Dejanje (1939–41), E (1939, št. 6), Izv. drž. realke Mrb (1933–4), LZ (1927, 1933–4), Mentor (1937–9), MP (1931/2), Naša zvezda (1938), SJ (1938–9), MV (1931, št. 279–90), ŽS (1936 do 1938). Izdala je J. Murn Aleksandrov, Izbrani spisi. 1933; njeg. Izbrane pesmi. 1951 (Klasje 28.); prispevala slov. gradivo za L'oeuvre litt. des femmes yougoslaves. Bgd 1936. Priredila N. V. Gogolj, Revizor. 1937 (Cvetje 13.); 1956 (Kondor 7.), 1967², 1978³. – Vedno bolj pa je dozorevala in se kristalizirala njena izrazita pedagoška osebnost, dajajoč pečat delu in publikacijam z najrazl. področij, predvsem s pedagoškometodičnega v listih in revijah: Zbirka odgovora na pitanja. Bgd 1932; JiS 1955–8, 1963–4, 1969; P 1949; SodP 1952, 1955, 1959–60. Sest. učbenike: Libro italiano – Italijanska knjiga. I. 1941; II. 1942; III. 1943 (ocene J 1941, št. 251; 1942, št. 247; 1943, št. 266; S 1941, št. 254; 1942, št. 247; 1944, št. 8); Parliamo italiano. 1965 (cikl., Del. univ. Lj., več ponatisov); prispevke za Slov. berila za srednje šole. 1946, 1948 (gradivo za Ks. Meška, J. Murna, liter. teorijo); za šol. učne ure na RTV Lj. mdr. 1948: V. Vodnik, Kos in brezen; 1949: S. Kosovel, Starka za vasjo (obj. v P 1949, 288–95), slovnica (obj. ib. 16–23, 83–91). Najpomembnejše, do tedaj edino tovrstno delo pri nas, obsegajoč stilistiko, metriko in poetiko, je Besedna umetnost. I. Antologija primerov. 1966 in ponatisi, 1979⁹⁹; II. Literarna teorija. 1958 in ponatisi, 197913.

Preizkušenega pedagoga izpričuje tudi drama V provinci. 1940 (trodejanka, neuprizorjena kljub štirikratni uvrstitvi v repertoar in štev. laskavim ocenam, mdr. v: Dejanje 241, J št. 131, LZ 512–5, Oja 226–7, S št. 125 – vse 1940). Prevajala je iz češčine (J 1928, št. 61; Svobodna mladina 1928, 61–4; J. Wolker, Pravljice. 1931; Obz 1950, 348–52); iz italijanščine: C. Goldoni, Krčmarica. 1958 (Kondor 18.); U. Scotti Berni, Pinokijeva nevesta. 1963; Zeleni ptiček in druge ital. pravljice. 1966 (Mlada Oja 5.); Dnevnik duše in drugi duhovni spisi Janeza XXIII. Odlomki. 1968; Bernh. Häring, Osmero blagrov. 1978; Sv. Terezija Deteta Jezusa, film 1968; iz svetovne in dom. liter. je izbrala misli in pobude za vsak dan v letu Tudi jaz lahko živim evangelij. Zv. I.–IV. 1974 in ponat.; Tudi jaz lahko nasitim lačne. 1978; Za vsak dan … 1980. – Šifre: Silva, S. T., S. A. M. – Prim.: osebni podatki; EJ VIII, 361; Fr. Vodnik, Uvod v S. Trdina, V provinci. 1940, 5–8; I. Šegula, SodP 1951, 80–2; PDk 1967, št. 143; M. Kmecl, JiS 1975/6, 19 do 21. – Slika: portreta S. Šantla (1922) in J. Mežana (1932) v osebni lasti. *

Uredništvo: Trdina, Silva (1905–1991). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi720366/#slovenski-biografski-leksikon (20. april 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine