Slovenski biografski leksikon

Tonkli Josip, politik, r. 21. maja 1834 v Breginju pri Kobaridu kovaču Jožefu in Mariji r. Gašperut, u. 1. nov. 1907 v Gor. Po začetnem pouku pri dom. župniku je na njeg. prigovarjanje 1849 že 15-leten šel v šole v Gor., tu opravil v enem letu 3. in 4. razr. vadnice, v gimn. (1851–7) pa prestopil iz 3. kar v 5. razr. ter 1857 z odliko mat. Štud. je pravo 1858–62 na Dunaju, 1863 bil prom. (prvi Slov. z Goriške, gl. N 1863, 242). V viš. gimn. in zlasti na Dunaju se je vzdrževal sam z inštrukcijami. Bil je najprej v odvetn. pisarni G. Rismonda v Gor., odprl lastno pisarno v Kanalu ob Soči, 1870 v Gor. L. 1886 je postal upravni svetnik tržašk. Lloyda, ok. 1904 upok.

Ob svoji prvi službi je T. tudi nastopil v javnosti: dopisoval je v N (1862, 294; 1863, 14, 21, 242 itn.), 1862 soustanovil (N 1862, 346) gor. čitalnico in bil izvoljen v odbor, 1866 ustan. Nar. čitalnico v Kanalu; pomagal pri organizaciji »občinskih straž«, ki jih je vlada ustanavljala ob meji za varstvo pred grozečim prodiranjem ital. vojske, bil za to 1866 odlikovan s Franc Jožef. redom. L. 1867 (ob prvih volitvah po spremenj. volilnem redu) je bil od kmečkih občin na Tolminskem izvoljen v dež. zbor, v njem ostal do 1895, izvzemši 1870–6. Že na prvi seji l. 1867 je bil na T-jevo zahtevo cesar. reskript o sklicanju dež. zbora prvič prebran tudi v slovenšč., 1868 je vložil interpelacijo o uporabi slovenšč. pri uradih in sodiščih, jeseni 1869 pa za zedinjeno Sjo, ki sta jo podpisala samo T. in A. Žigon (drugim se je zdela neumestna). T. si je prizadeval za gospodar. napredek dežele, zlasti za ureditev cest. Bil je član, načelnik finančnega in član zakonodajnega odseka, 1881 član dež. odbora in 1883 namestnik dež. glavarja. Živahno je sodel. tudi pri taborskem gibanju: 1868 v Šempasu (govoril o zedinjenju Sje), 1869 v Vižmarjih, 1870 v Tolminu (obakrat tudi govoril). Medtem pa je na Gor. dozorel razkol na mlado- in staroslovence in T. je bil med slednjimi tudi član društva Soča (1871). Pri prvih direktnih volitvah v drž. zbor 1873 je kandidiral, a propadel proti A. Winklerju; kmalu sta se sprti stranki zbližali in 1880 je T. postal državno zbor. poslanec enotne slov. stranke (Winkler pa dvorni svetnik pri namestništvu v Trstu). Tudi na tem mestu je odločno zastopal slov. nar. pravice, z drugimi priboril za Goriško marsikakšno v tedanjih razmerah pomembno »drobtino«, pod min. J. Pražákom si pridobil zasluge za uveljavitev sloven. na gor. sodiščih; z drugimi vred je bil pristaš Taafeja, se mu posebno 1882 prikupil, ko je na njeg. prošnjo prevzel v parlamentu vlogo poročevalca o t. i. »anarhistovskem zakonu«, ki so se je drugi otepali; v zahvalo mu je Taafe priskrbel 1883 red železne krone in z njim združeno viteštvo. Ko so jeseni 1882 (ob 500-letnici pripadnosti Trsta Avstriji) tržašk. Ital. izzivali izgrede, je T. izjavil, da morejo iredento zatreti le Slov., če se zedinijo v eno samo upravno telo. Kot upravn. svetniku Lloyda se je njegov nar. radikalizem precej unesel (nasprotniki so mu to očitali, najbolj A. Gregorčič, SBL I, 248–51), zato je pri volitvah v dež. zbor 1885 zmagal le s težavo, pri nasl. 1891 pa proti Gregorčiču propadel; l. 1900 je kot nekak števni kandidat Primor. lista še nastopil pri volitvah v dež. zbor, nato se dokončno umaknil iz javnosti. Založil je 1873–4 Pravila …, Poročila …, Tri peticije … slov. nar. polit. društva v Gor. ter ponat. iz Glasa: Javne knjige ali zemljiške bukve na Gor. - T-jeva polit. usoda je bila tragična. Vrsto let je bil pozabljen. Tudi kot človek je veliko trpel, nazadnje čisto oslepel (E 1907, št. 304). Njegov nekd. hud polit. nasprotnik A. Gabršček (SBL I, 195–6) je zapisal: »T. je bil markantna osebnost svoje dobe. Dosegel je ugled in časti, kakršnih ni bil deležen za njim noben drug gor. Slov.«

Tudi brat Nikolaj (r. 18. jun. 1844 v Breginju, u. 15. avg. 1902 v Gor.?) je bil pravnik in dež. poslanec. Po končanih študijah se je zaposlil v bratovi odvetn. pisarni in bil njegov družabnik vse do nekaj let pred smrtjo. - Nikolajevo prisotnost na Gor. je čutiti v l. 1880–90, ko je bilo »T-jevo (Josipovo) desetletje«, ob snovanju gospodar., kulturnih in socialnih društev v Gor. in na deželi; 1884–94 je bil preds. Gor. ljud. posojilnice, ki sta jo 1884 ustan. A. Gregorčič in oba T-ija; 1884 postal dež. poslanec (šele na predlog »Sloge«, čeprav že 1881 kandidiral), 1889 znova izvoljen do 1895; 1888 bil v 7-članskem odboru, ki je protestiral in dosegel razveljavitev sklepa šol. sveta o obveznem pouku nem. na vseh šolah Gor.-Gradiščanske. Bil je človekoljuben, pri ljudstvu priljubljen (»kmetov ni drl« ), vendar imel tudi temne strani: uradoval je v ital. in šele na Gabrščkovo zahtevo (1891) to spremenil; čudno je tudi, da je v dež. odboru pomagal pokopati prvo vlogo za slov. obrtno šolo. - L. 1971 so obema bratoma odkrili na r. hiši v Breginju spomin. ploščo (gl. sliko v T. Pavšič, Kulturno delo Kluba starih gor. študentov. N. Gor. 1973, 26); hiša ob potresu 1976 porušena, plošča pa začasno deponirana v župnišču. Prim.: za Josipa: Erjavec 8, 13, 49; Mal 1004, 1008, 1012, 1044, 1045, 1067; Prijatelj, SKSZ V (1966), 69, 105, 164, 362; Vošnjak II, 31, 76, 78, 252; N 1855, 87; Pertrattazioni della dieta provinciale Gorizia 1867–92; Oesterr. Juristenkal. 1871, 96; Soča 1879, št. 29; 1880, št. 38, 40; 1907, št. 125–6; SN 1882, št. 205; 1907, št. 255; Pozor! Slovenci na Goriškem! Mrb 1885, 5–6; KMD 1890, 103 (s sliko); Gorica 1907, št. 90; Primorski list 1907, št. 45; RDHV IV (1928), 131; N. N. (= S. Stanič), KGMD 1953, 113–8; V. Melik, Volitve na Slov…. 1965, 374 sl.; B. Marušič, Jadranski kol 1971, 122–8; Matajur 1971, št. 20; Primorske novice 1971, št. 43; PDk 1971, št. 247; za oba brata: Gabršček I, II, kazala; H. Tuma, Iz mojega življenja. 1937, 42, 147 sl. in pass.; B. Marušič, Srečanja 1972, št. 37/8, 72–3; isti, Gor. slov. politika med l. 1875 in 1880, Jadranski kol 1974, 99–104; isti, Gor. Slov. v Taafejevi dobi, ZČ 1975, 127–8, 135. - Slika: IS 1925 št. 52. (Josip). S. K. + Brj.

Kranjec, S., Brecelj, M.: Tonkli, Josip (1834–1907). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi713213/#slovenski-biografski-leksikon (21. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine