Slovenski biografski leksikon

Tončič Fran Ksaver, podobar, r. 10. nov. 1865 (op. ur.: 9. nov. 1865) v Črnem Vrhu nad Idrijo kočarju Josipu in Mariji r. Ozbič (iz podobarske družine), u. 14. marca 1919 v Kamniku (v naglici popil namesto slivovke požirek luga). Kiparstva se je izučil pri M. Ozbiču (stricu) v Kamniku, 1888 se tu osamosvojil in 1892 oženil. - T. je delal v umetnem marmorju ali marmorn. cementu kipe, mdr. Marijine: Brezmadežna, v c.: Domžale, Medija, Radomlje, Šmartno v Tuhinju, Trzin; Lurška M.: Zg. Tuhinj, Trzin (1908) ter znamenje v Mengšu; Rožnovenska M. b.: Lokve na Hrv., Podstene ob Kolpi; Žalostna M. b. za c. v Mengšu; Marija z Jezuščkom za c.: Branica na Krasu, Dragomelj, Mirna, na Otlici, Podnanos, Razdrto pri Hrenovicah; Srca Jezusovega: za p. c. Homec (1901), za znamenje na Perovem pri Kamniku, Ecce Homa za c. v Cerkljah na Gorenj.; svetnikov: mdr. sv. Jakob in 2 angela v frančišk. c. Kamnik (1890–7, gl. oltar); sv. Elizabeta in sv. Ludvik, ib. (oltar sv. Franč. Asišk., gl. CFr 1910, 87); sv. Janez, Žalostna M. b., Marija Magdalena, ib. (1890, oratorij); sv. Barbara: znamenje pri smodnišnici v Kamniku (uničena), v ž. c. v Šentgotardu; sv. Ciril in Metod: ž. c. Domžale, Goričica (1897), Prvačina, Trst (c. sv. Ivana, 1902); sv. Servul: Podraga; sv. Valentin: Žel. Kapla; 2 stranska oltarja v Domžalah (1896) in Marijin oltar v Vranji Peči (1908); prenovil je oltarje v Zakalu pri Kamniku (1902), na Pšajnovici, v Trzinu; 1893 je izdelal tabernakelj za Stranje pri Kamniku.

T. je bil nadarjen, a le obrtniško šolan kiparski oblikovalec, ki bi najbrž z boljšo izobrazbo dosegel kaj več. Ostal je v mejah solidnega cerkv. umetnika, dasi je modeliral kipe tudi po živih, drapiranih modelih ter jih nato odlival s pos. maso kot umetni kamen; to tehniko je prevzel od Ozbiča. Stilno se je opiral na nazarensko smer s kancem realizma (drže figur umirjene, obrazi idealno lepi), ni pa se loteval skupinskih kompozicij. Kipe je realistično polihromiral. T-evo tridesetletno delo je zapustilo štev. kipe, s katerimi je opremljal oltarje v Kamniku in okolici, zašli pa so tudi na Štaj., Primor., delno na Kor. in celo na Hrv., saj si je ustvaril med naročniki slaves solidnega, »za kipe kakor ustvarjenega« mojstra (ZD 1898, 8); razen tega je prenavljal starejše lesene oltarje. Po njeg. smrti je delavnica, ki jo je vodila vdova, shirala in se omejila le na mavčne kipce. - Prim.: Steskovo gradivo; LKU 190; Stelè, Kamnik, pass.; DS 1902, 445; 1905, 465, 503; KMD 1902, 36; V. Steska, ZUZ 1921, 101–2 (s seznamom del); Fr. Bernik, Zgod. fare Domžale. 1923, 84, 85, 86, 138; ZUZ 1926, 316; Pod Grintovci 1940, št. 22. Cc.

Cevc, Emilijan: Tončič, Fran Ksaver (1865–1919). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi712809/#slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TONČIČ Franc Ksaver, kipar, podobar, r. 9. (kršč. 10.) nov. 1865 v Črnem Vrhu nad Idrijo (hiš. št. 26), u. 14. mar. 1919 v Kamniku (po pomoti popil požirek luga). Oče Jožef, zemljak, mati Marija Ozbič (iz znane podobarske druž. Ozbič iz Črnega Vrha). Odšel je v Kamnik k ujcu M. Ozibiču (gl. čl.), pri katerem se je učil podobarstva. 1888 se je osamosvojil, 1892 se poročil z Marijo Smolnikar in imel z njo 10 otrok. Delavnico in hišo si je uredil na Šutni v Kamniku. Pri njem se je nekaj časa učil tudi slikar Miha Maleš. - T. je bil soliden obrtniško izučen oblikovalec; v glavnem je izdeloval kipe nabožne vsebine iz marmornatega cementa ali umetnega marmorja in jih običajno pobarval z oljnimi barvami. Oblikoval je tudi po živih modelih, njegovi kipi so dokaj razgibani. T-eva dela so raztresena po Kamniku in okolici, po Primor. (predvsem Vipavska in Kras), Koroškem, Štajerskem in Hrvaškem (npr. Lokve, Rožnov. M. B.; Podstene ob Kolpi, Marija Pomagaj). Obnavljal je tudi stare olt. (npr. Zakal pri Kamniku, 1902; Pšajnovica, Trzin). Nekaj T-evih del: Kamnik, franč. c: 2 angela, sv. Jakob, sv. Janez, Žal. Mati božja, Marija Magdalena, sv. Elizabeta, sv. Ludvik (1890–97); Stranje pri Kamniku: 2 str. olt. (1893); Domžale: 2 str. olt. (1896), Brezmadežna, sv. Ciril in Metod, še nekaj drugih kipov in obh. miza; Goričica: sv. Ciril in Metod (1897); Podnanos: Rožnovenska Marija (1899); Homec: Srce Jezusovo (1901); Trst (c. sv. Ivana): sv. Ciril in Metod (1902); Perovo pri Kamniku, Češnjice, Smlednik: Srce Jezusovo; Vranja Peč: Marijin oltar (1908); Trzin: Brezmadežna (1908); Medija, Radomlje, Šmartno pri Tuhinju, Šentvid nad Lj. (zavod sv. Stanislava), Sp. Tuhinj: Brezmadežna; Mali Mengeš: Lurška M. B., Brezmadežna; Mengeš: Lurška M. B. (znamenje); Cerklje na Gor.: Ecce Homo; Mengeš, Ptuj: Žalostna M. B.; Srednja vas pri Tuhinju: Marija Pomagaj; Prvačina: sv. Ciril in Metod; Podraga: sv. Socerb; Hrenovice (c. Na hribu); Žel. Kapla: sv. Valentin; Branica na Krasu, Dragomelj (c. sv. Jakoba), Mirna, Otlica, Razdrto pri Hrenovicah: Marija z Jezusom; Kraljevica: sv. Ciril in Metod; Gozd pri Kamniku: tabernakelj; Šentgotard: sv. Barbara; Kamnik: sv. Barbara (v znamenju pri smodnišnici, unič.).

Prim.: LibBapt VII (1832–1869), ž. c. v Črnem Vrhu nad Idrijo; ZD 1898, 8; DS 1902, 445; 1905, 465, 503; ZUZ 1921, 101–02, 154; 1926, 316; F. Bernik, Zgod. fare Domžale, 1923, 84, 85, 86, 138; F. Stelè, polit. okraj Kamnik, Lj. 1929, 53 in pass.; Kamniški zbornik 1955, 108; M. Maleš (kat. retrospek. razst.), Mod. gal., Lj. 1974, 13; ZUZ XIV-XV (n.v.), 1978–79, 237; KL Sje I, 252; SBL IV, 137.

V-č

Koršič, Verena: Tončič, Fran Ksaver (1865–1919). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi712809/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine