Slovenski biografski leksikon

Ozbič Matija, podobar, r. 1828 v Črnem Vrhu nad Idrijo, u. 7. marca 1888 v Kamniku, kamor se je priselil ok. 1852, imel hišo na Šutni št. 15 in si pozneje postavil hišico pod Zapricami. Izdeloval je kiparske predmete iz angleškega cementa, umetnega marmorja in lesa. Za Podgorje pri Kamniku je naredil prižnico z evangelisti (1863), za Staro Loko podobno prižnico (1865) in sohe za zadnja stranska oltarja; za Predoslje veliki oltar (1868/9); za župno cerkev na Vrhniki reliefe na menzi vel. oltarja in kipe M. B., sv. Jožefa, sv. Katarine in sv. Jedrti ob slavoloku; za Sela pri Kamniku stranska oltarja; za Ribnico okvire za križev pot; za Čemšenik sohe sv. Joahima, sv. Ane, sv. Petra in Pavla, sv. Uršule in sv. Barbare (1872); za uršul. cerkev v Škofji Loki stranska oltarja in prižnico s kipom Dobrega pastirja (1874), Marijin oltar v škofjeloški župn. cerkvi; oltarje na Boh. Bistrici; za Vranjo peč prižnico z reliefi evangelistov in Dobrega pastirja; za žup. cerkev v Kamniku stranske oltarje iz umetn. marmorja (stucco lustro) in dr. Sohe so različne vrednosti, pa srednje mere ne presegajo. — Kiparja sta bila tudi njegova sinova Franc, r. 25. febr. 1851 na Colu pri Vipavi, u. 7. sept. 1899 v Gorjah pri Bledu, in Matija, r. 1. marca 1853 v Kamniku, ki je podobarstvo pustil in v Zagrebu odprl gostilno; oba sta malo pomembna. — Prim.: ZD 1863, 110; Stelè, Polit. okr. Kamnik (gl. kazalo); Marolt, Dek. Vrhnika (gl. kazalo). St.

Steska, Viktor: Ozbič, Matija (1828–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi399466/#slovenski-biografski-leksikon (15. junij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

OZBIČ Matija, podobar, r. 15. febr. 1828 v Črnem vrhu nad Idrijo, u. 7. mar. 1888 v Kamniku. Oče Blaž, kmet, mati Marija Rupnik. Poročil se je z Marijo Bajc, se preselil v Kamnik in 1860 na Šutni kupil hišo na št. 15. Kasneje si je zgradil hišo pod Zapricami. Oblikoval je v umetnem marmorju, angleškem cementu in lesu. Njegov opus je še skoraj povsem nepoznan, zato je tudi ocena njegovih del še nemogoča. Zdi pa se, da so njegova dela, čeprav obrtniško izdelana, brez posebne umet. vrednosti. Nekaj O-evih del: prižnica z evangelisti 1863 (Podgorje pri Kamniku); prižnica 1865 in kipi za str. oltarja (Stara Loka); gl. oltar 1868–69 (Predoslje); stranska oltarja (Sela pri Kamniku); okviri za Križev pot (Ribnica); kipi sv. Joahima, sv. Ane, sv. Petra in Pavla, sv. Uršule, sv. Barbare 1872 (Čemšenik); stranska oltarja, prižnica s kipom Dobrega Pastirja 1874 (uršulinska c. v Škofji Loki); Marijin oltar (ž. c. v Škofji Loki); oltarji (Boh. Bistrica); prižnica z reliefi evangelistov in Dobrega Pastirja (Vranja peč); spremenil baročne str. oltarje v ž. c. na Šutni (Kamnik) in jim dodal kipe iz umetnega kamna. – O-eva sinova Franc in Matija sta tudi bila podobarja. Matija, r. 1. mar. 1853 v Kamniku, je podobarski poklic opustil; Franc, r. 25. febr. 1851 na Golu pri Vipavi, u. 7. sept. 1899 v Gorjah pri Bledu, je zapustil nekaj del, npr. v ž. c. sv. Pavla na Vrhniki (menza gl. olt. s tremi reliefi: Abrahamova daritev, Melkizedekova daritev in Noetova daritev; na str. olt. ob slavoločni steni kipi M. božje, sv. Jožefa, sv. Katarine, sv. Jedrt in angelov), v ž. c. sv. Mihaela v Rovtah (na konzolah ob gl. olt. kipa sv. Martina in sv. Avguština 1883).

Prim.: LibBapt. VI (1794–1831) ž. c. v Črnem vrhu; Knjiga rojstev 1827–1866, Col; ZD 1863, 110; F. Stelè, Polit. okraj Kamnik, Lj. 1929, 7, 17–19, 132, 216, 313, 315, 318, 319, 364, 423; ZUZ IX, 1–2, 1929, 63; M. Marolt, Dekanija Vrhnika, Lj. 1934, 31, 32, 148; SBL II, 239; Kamniški zbornik, 1955, 100; E. Cevc, Slov. umetnost, Lj. 1966, 157; KL Sje I, 21, 68, 181, 184, 200.

V-č

Koršič, Verena: Ozbič, Matija (1828–1888). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi399466/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (15. junij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine