TOMAŽIČ Ivan, duhovnik, mecen, založnik in publicist, r.
17. jun. 1919 na Pregarjah, živi na Dunaju. Oče Jožef, zidar, mati Frančiška
Jenko, gospodinja. Po osn. š. v rojstnem kraju je z dvanajstimi leti odšel v
It., kjer je v Frascatiju zaključil gimn. in licej (1931–39). Leta 1935 je
vstopil v red klaretincev. Po maturi je odšel v Španijo, kjer je 1939–44
študiral teolog. v Zafri (Estremadura), bil 1943 posv., nato je eno leto učil.
1946 se je vrnil v It., kjer je do 1953 kaplanoval v rimskem okraju Parioli.
1954 se je preselil na Dunaj. Ker si je od nekdaj želel vrniti se med Slov. in
kaj storiti za svoj narod, je začel okoli sebe zbirati študente s Koroške.
Najprej jim je 1961 preskrbel društvene prostore na Bennogasse, pozneje pa je
ta skrb prerasla v organiziranje gradnje visokošolskega doma. S T. lastno
iniciativo, s svojimi prihranki, ob pomoči po svetu razkropljenih rojakov,
matične domovine in celovške Mohorjeve družbe je bil 1964–66 v 8. dunajskem
okraju zgrajen moderen šestnadstropen študentski dom Korotan. Deset let po
njegovi dograditvi je v neposredni bližini v kooperaciji postavil še dom Koper
s 50 ležišči. Poleg svojega rednega dušnopastirskega dela v bolnišnici za
ostarele v okraju Baumgarten je T. dolga leta vodil oba domova, kjer so poleg
študentov vselej dobrodošli tudi drugi Slov. V času svojega upravljanja je v
Korotan povabil predavat vrsto priznanih slov. in tujih strokovnjakov
najrazličnejših profilov in polit. nazorov. Od 1966 do 1987 je T. izdal 12 št.
publikacije Glas Korotana, v kateri je sprva spremljal
življenje v Korotanu in razvoj manjšinske politike v Avstriji ter opisal
zasluge nekaterih Slov., ki so v preteklosti delovali na Dunaju (npr.
Slatkonja, Baraga, Iv. Cankar...). - V sedemdesetih letih pa se je značaj te
publikacije precej spremenil. Po vrnitvi med rojake je bilo namreč T-evo
posebno prizadevanje usmerjeno k spoznavanju in uveljavljanju zgod. podobe
Slov. Od nekdaj ga je zaposlovalo premišljevanje o izvoru Slov., pri čemer so
ga motila nasprotja, ki jih je zasledil v različnih interpretacijah najstarejše
slov. zgodovine. Sčasoma je k reviji pritegnil nekaj raziskovalcev slov. zgod.
jezika in ljudskih šeg (B. Grafenauer, R. Ložar, E. Körner, V. Murko, J. Šavli,
V. Mirt). V 10. št. Glasa Korotana je izšla obsežna študija Veneti, naši davni
predniki, v kateri je J. Šavli (gl. čl.) predstavil Slov. kot potomce
praslovan. Venetov, ki so po 1200 pr. Kr., izhajajoči iz lužiške kulture žarnih
grobišč, naselili ozemlje med Baltikom in Jadranom. Ker sta T. in Šavli s tem
postavila v novo luč dosedanje razlage o naselitvi Slov. v 6. stol., so proti
njima ostro nastopili slov. zgodovinarji. Polemika se je iz domačega tiska
(Delo, Književni listi od 6. do 17. okt. 1985) kmalu razširila na jsl. (Nin,
Borba, Politika) in naletela na odmev tudi v nekaterih tujih časopisih
(Frankfurter Allgemeine, Die Welt, La Stampa, La Repubblica). Tezo o
avtohtonosti Slov. v Srednji Evropi je T. in Šavliju v nadaljevanju pomagal
razvijati in uveljavljati tudi pesnik in slavist Matej Bor, ki je objavil
študijo o razrešitvi venetskih napisov iz kulture Este (5. stol. pr. Kr.). Vsi
skupaj so pripravili knjigo Unsere Vorfahren die Veneter
(Wien 1988), ki jo je v okviru lastne založbe Editiones Veneti izdal T.
Leta 1989 je v Lj. pod naslovom Veneti - naši davni predniki
izšla slov. izdaja. 15. jun. 1989 so jo predstavili najprej v Lj., potem
pa še po drugih večjih slov. središčih. Ker se je T. zdela knjiga preobširna,
da bi lahko zajela širši krog bralcev, je 1990 v Lj. izdal strnjeno verzijo z
naslovom Novo sporočilo knjige Veneti - naši davni
predniki, v kateri se je omejil le na bistvene argumente
avtohtonistične teorije. Zagovornikom prihoda Slovanov v 6. stol., ki so se
zbrali 18. apr. 1990 v Cankarjevem domu v Lj. in so svoje ugovore na venetsiko
teorijo ponatisnili v zborniku Venetovanje (Arheo 10/1990), T. vnovič odgovarja
v zborniku Z Veneti v novi čas (Lj. 1990, v tisku). -
Leta 1981 je T. ustanovil Sklad za pospeševanje raziskovanja in uveljavitev
slov. zgod., iz katerega je 24. maja 1986 podelil prvo nagrado Jožku Šavliju in
Mateju Boru. - V tujini rojenim slov. študentom T. od 1982 podeljuje Slomškove
štipendije z namenom, da spoznajo in vzljubijo domovino in jezik svojih
prednikov ter se usposobijo za nosilce slov. omike v svetu. Doslej podeljene
štipendije so zajele Slov. iz Južnoafriške republike in Argentine.
Prim.: Osebni podatki; Glas Korotana razni letniki; SBL
IV, 105–06; NRazgl 1968, 285, 386–87; Katedra 1968, št. 9–10; Slov. vestnik
1968, št. 25; Tribuna 1968, št. 20, 21; F. Lipusch, Mladje 1972, št. 12, 67–80;
NRazgl 1978, 250; B. Pogačnik, Osti Jarej! - Stay Young!, Slovenija 4. nov.
1988; J. Cundrič, Stvari sem hotel do živega, Večer 24. jun. 1989; L. Lesar,
Venetske korenine slov. drevesa?, Nedelj. dnevnik 2. jul. 1989; I. Tomažič, Od
kod prihajamo Slovenci?, Večer 15. jul. 1989; B. Gradišnik, Smo Slovenci
starejši od (božjega ljudstva) Izraelcev?, Kmečki glasnik 20. setpt. 1989; L.
Lesar, Strgajmo masko z obličja naroda!, Nedelj. dnevnik 22. okt. 1989; R.
Škrlj, Razkrinkali smo mit o preseljevanju narodov, PrimN 23. okt. 1989; (pr),
»Veneti - naši davni predniki« ali o dveh različnih resnicah, PDk 11. nov.
1989; M. Bor, Matičetova venetofobija, Delo 21. dec. 1989; L. Lesar, Strgajmo
masko z obličja naroda!, Rodna gruda, dec. 1989; I. Sivec, Brkinec na
življenjski poti od mecenstva do venetovanja, Delo 31. jul. 1990; I. Tomažič,
Veneti in Mladika, PDk 16. avg. 1990; L. Lesar, Žabji raj v vaški luži, Nedelj.
dnevnik 26. avg. 1990.
B. Ur.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine