Slovenski biografski leksikon

Tomažič Boris, klasični filolog, r. 28. nov. 1913 v Srednjem pri Kanalu ob Soči učitelju Viljemu in šivilji Olgi r. Ambi, živi v Trstu. Osn. šolo je obiskoval v Kanalu, gimn. 1928–36 v Tolminu in Gor.; v l. 1937 do 1941 je štud. klas. filol. na kat. univ. v Milanu (prof. Amatucci), tu izdelal tezo o rim. pesniku Luciliju Gaju. Med 2. svet. vojno je bil najprej častnik v ital. vojski, 1943 je pobegnil iz nem. ujetništva k partizanom in bil komandant pri Kobalarju nad Kanalom; 1944 so T-a zajeli tolmin. domobranci, po 3 mesecih jim je ušel ter se skrival do konca vojne. Med 1945–7 je poučeval v Gor. na slov. niž. sred. šoli in učiteljišču, hkrati bil ravnatelj niž. strok. šole. Od 1947 uči v Trstu ital. in latinšč. na Trg. akad., učiteljišču, Znanstv. liceju (1950/1 tudi ravnatelj).

T. je za potrebe slov. šolstva v zamejstvu napisal učbenike, mdr. Pabulum animi. Trst 1951 (za sred. šole); Zgodovina latinske književnosti. II. knj., Trst 1954, samozal. (od tkim. srebrne dobe do zač. kršč. knjiž.); Izbor Ciceronovih Pisem. Gor. 1954, Trst 1955² (26 pisem z uvodom in koment.); Zgodovina filozofije. I., Trst 1957 (s Stojanom Brajšo, T. obdelal uvodna pogl. ter filoz. starega veka); Latinska antologija. Gor. 1958³. — T-evi učbeniki so solidni, pisani v čistem jeziku, preprostem, lahko umljivem slogu; snov je razporejena pregledno, s posluhom za metodično podajanje. Naslanjajo se na najboljše, predvsem italijanske sodobne priročnike. V zgodovini filoz. je posebej pozoren na slov. terminologijo, v zgodovini lat. knjiž. pa snov večkrat osvetljuje z izvirnimi prevodi odlomkov. Predaval je tudi v oddajah slov. radia Trst, mdr. cikluse: Dantejeve Vice (1959–60), Dantejeva Nebesa (1961 do 1962), Iz pesniških logov (1968, o nekat. ital. sodob. pesnikih: M. Moretti, C. Michelstaedter, G. Gozzani). Objavil več poljudnih prispevkov o antični kulturi v raznih časopisih (gl. Literarne vaje 1954/5). — Prim.: osebni podatki; ocene: O. Muhr, Literarne vaje 1953/4, 180–1; A. Rebula, ib. 1954/5, 153; A. B., Katol. glas 1958, št. 17; Nar. in štud. knjižnica v Trstu 1947–67. Trst 1967 (kazalo). Gtr.

Gantar, Kajetan: Tomažič, Boris (1913–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi704421/#slovenski-biografski-leksikon (9. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TOMAŽIČ Boris, prof. in pisec šol. učbenikov, r. 28. nov. 1913 v Srednjem pri Kanalu, živi na Opčinah pri Trstu. Oče Viljem, učitelj, mati Olga Ambi. Na začetku prve svet. vojne je družina morala v begunstvo v Stio (Salerno). Po vojni je oče nadaljeval s poučevanjem. Umrl je za jetiko, ko je bilo Borisu 9 let. Mati šivilja je v povojnem pomanjkanju težko preživljala poleg Borisa še tri hčere. Boris je imel srečo, da se je mogel vpisati na gor. Alojzijevišče. Kot sirota je dobil štipendijo na zavodu Francesco Scodnik v Tolminu in se vpisal na tamkajšnjo gimn. Življenjske težave so strle mater in eno sestro, ki sta umrli za isto boleznijo kot oče. Po maturi se je T. vpisal na Katol. U v Milanu in diplomiral iz klas. filologije (1941). Vojna vihra ga je leta 1941 prisilila v vojsko. Po opravljenem oficirskem tečaju je bil podporočnik in poročnik. V vojski je služil v raznih it. mestih in krajši čas v Grčiji. 1943 je pobegnil iz nem. ujetništva k part., 1944 so ga ujeli tolmin. domobranci, po 3 mesecih jim je ušel in se skrival do konca vojne. Poučevati je začel na nižji sred. š. v Gor. (1945–47), istočasno je bil ravn. nižje strok. š., ki jo je moral ustanoviti. V. š. l. 1945–46 je na pobudo Huberta Močnika deloval na osn. š. v ul. Croce nekak trgov. razred kot pripravnica za vpis v pripravljajoče se strok. š. Na koncu š. l. so učenci delali izpite. Zunanja člana komisije sta bila T. in A. Zakšek. Nižja sred. strok. š. v Gor. je bila ustanovljena 9. jul. 1946. Odlok, ki ga je podpisal višji častnik za civilne zadeve polk. Alfred Bowman, je bil objavljen v okrožnici št. 10. T. je bil imenovan za pov. ravn. triletne š. Ta je bila po mnogih težavah nameščena v ul. Randaccio, kjer sta prostore odstopila uprav. osn. š. Pavla Makuc in ravn. nižje sred. š. Josip Nemec. 1946 je bil T. nekaj časa tudi ravn. na gor. klas. gimn. Od 1947 je učil v Trstu, najprej na Trgov. akad., nato na Znan. liceju, kjer je bil v š. l. 1951–52 ravn., in na učiteljišču. Po dolgoletnem službovanju je v Rimu opravil ravnateljski izpit in bil 1973 prvi redni ravn. na klas. gimn. in liceju v Gor. Več let je bil član Sindikata slov. šolnikov in se 10. jun. 1970 udeležil manifestacije te organizacije v Rimu. Kot predstavnik Sindikata se je poleg Stanke Hrovatin in Fr. Škerlja udeležil sestanka pri preds. poslanske zbornice Pertiniju. - Dela: Latinska vadnica in slovnica za 1. razr. nižje sred. š., Gor. 1947, cikl., 61 str.; Gor. 1948, cikl., 95 str.; Gor. 1952, cikl., 61 str.; Lat.-slov. in slov.-lat. slovarček k vadnici za I. razr., Gor. 1949, cikl., 124 str.; Latinska antologija, Gor. 1949, cikl., 74 str.; Gor. 1951, cikl., 74 str.; Gor. 1958, cikl., 91 str.; Ciceronova pisma in berila, Gor. 1950, cikl., 133 str. Pril.: Filozofski izrazi, 16 str.; Pabulum animi. Lat. čitanka za sred. š., Trst 1951, ZVU, T. Elib., 141 str.; C. M. Tullio, Izbor Ciceronovih pisem, Gor. 1954, cikl., 48 str.; Zgodovina latinske književnosti, II. knjiga, Trst 1954, samozal., T. Graphis, 115 str.; Izbor iz Ciceronovih pisem, Trst 1955, samozal., T. Graphis, 31 str.; S. Brajša-B. Tomažič, Zgodovina filozofije , I. knjiga. Filozofija v starem in srednjem veku. Trst 1957, 272 str.; Zgodovina za višje sred. šole. Predzigodovina in antični vzhod. Gor. 1974, cikl., 352 str.; ponatis 1980; Rimska zgodovina za višje sred. š., Gor. 1975, cikl., 248 str.; ponatis 1983; M. Rener-B. Tomažič, Zgodovina grške književnosti, I. del, Gor. 1976, izdala Drž. klas. gimn. in licej »P. Trubar« v Gor., cikl., 60 str. - Za RAITrstA je pripravil komentar Vic (1959–60) in Nebes (1961–62) iz Dantejeve Božanske komedije.

Prim.: Slov. šolstvo na Goriškem in Tržaškem 1945–85, Trst 1986, pass.; osebni podatki; arhivi šol, kjer je T. učil; KatG in NL, posebej KatG 14. apr. 1958 in NL 6. mar. 1986; Izvestja sred. š. s slov. učnim jezikom v Trstu in Gor.

Har.

Harej, Zorko: Tomažič, Boris (1913–1994). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi704421/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (9. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 16. snopič Tič - Velikonja, 4. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1990.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine