Slovenski biografski leksikon

Telatko Marjan, kulturno politični organizator, publicist in urednik, r. 22. mar. 1911 v Lj. železničarju Ivanu in delavki v lj. tobačni tovarni Rozaliji r. Naglič, u. 17. jan. 1970 v Ajdovščini. Osn. šolo je obiskoval v Lj. (Moste), 1.–2. razr. gimn. 1921–3 v Nov. mestu, 3.–5. razr. klas. gimn. v Lj. 1923–6 (vmes se preživljal s priložnostnimi zidarskimi deli), za 6. opravil 1926 izpite v Kragujevcu na Vojno obrtni šoli, na katero se je i. l. vpisal in jo končal 1930. V l. 1930–4 je bil kovinar v Vojnoobrtnem zavodu; zaradi naprednega polit. delovanja (v Jsl. nezav. radničkih sindikatih, kjer organiziral delavce v Kovinarski zvezi in ur. intern. glasilo Proletarac) je moral Kragujevac zapustiti, se umaknil v Sarajevo, tu delal v Vojno tehničnem zavodu do 1938, ko je bil obsojen kot protidržavni element (posledica tarifne akcije in vodenja delav. deputacije v Bgd, gl. Službeni vojni list Bgd 1938, 87). Tri mesece brezposeln, nato knjigovodja v zasebnem podjetju Viktor Ćućnik do feb. 1941, ko je bil zaradi obj. dnevnika Božji les. Sarajevo 1940 (cikl.; ilustr. Z. Didek) aretiran, mučen in izročen sodišču za zaščito države. Drž. prevrat in pomoč dveh znanih advokatov sta T-a rešila zapora, a že jun. t. l. spet aretiran (od ustašev). Po enomesečnem zaporu se je jul. 1941 zaposlil v Vojno tehničnem zavodu; mar. 1942 izdan, mučen in jan. 1943 pred naglim sodiščem obsojen na smrt (v skupini 50-tih zapornikov). Usmrtitev ni bila izvršena, ker je bil določen za izmenjavo s partizani, a do nje ni prišlo (V. sovražna ofenziva), zato ostal v taborišču Bosan. Gradiška (gl. GG 1949, št. 20) do sept. 1944, ko je bil premeščen v Jasenovac (gl. PDk 1968, št. 167; TV-15, 1968, št. 23), nato 2. februarja 1945 v Linz (Avstrija), od koder je 1. aprila ušel. Po osvoboditvi je bil do 1948 v Sarajevu tehn. sekretar Društva BiH za sodelovanje s SZ (tudi dopisnik sarajev. listov Odjek, Oslobodjenje in Pregled), nato se je vrnil v Sjo, ustanovil in ur. 1948–52 GG v Kranju; 1953–5 služboval kot občin. tajnik in dopisnik DEn v Škofljici pri Lj.; od 1955 do smrti pa bil načelnik socialn. varstva in zdravstva v Ajdovščini (1961 upok.). — V Kragujevcu je T. 1928 predaval o Iv. Cankarju v slov. kult. društvu Triglav ter pri njem 1930 obj. pesn. zbirko Vagabund. Po prihodu v Sarajevo je z Jos. Pastorkom 1934 ustanovil Delav. kulturno društvo Cankar, do razpusta 1940 v njem veliko delal, bil njegov tajnik in gl. pobudnik kult. in družabnega življenja v slov. sarajev. koloniji: ustanovil in ur. šapirograf. list Naša misel, ki jo je 1937–40 nasledila Zora (T. ur.), ter postavil na oder več Cankarjevih del, npr. 1937 Kralja na Betajnovi (v prir. F. Delaka — SBL I, 242 — gl. SN 1937, št. 15; Zora 1937, št. 1), 1939 dve dejanji iz Hlapcev (gl. Zora 1939, št. 1, 3–4) ter i. l. Hlapca Jerneja (v prir. I. Vuka) na gostovanju v Zenici (gl. ib. 1939, št. 3–4).

T. je obj. pesmi, črtice, dram. poskuse, knjiž. ocene in polit. spise najprej v listih Gruda (Kamnik 1933) in Svoboda (Kragujevac 1933–4), nato pa največ v sarajev. listih Zora (1937–40) in Snaga (1934–5) ter Del. politika (1934, 1936) in Prosveta (1934, 1936). Po vojni je pisal predvsem spomine (Obz 1946, 326, 371–2; SPor 1947, št. 217, 274; Tov 1948, 639–41; LdP 1950, št. 88; Kulturni odmevi — Ajdovščina 1958, št. 1 in Primor. novice 1958, št. 48). V knjižni obliki so izšle črtice in dram. prizori Izgubljenci. Kamnik 1932 (samozal.); Esej o Iv. Cankarju. Sarajevo 1936 (v shrv.); dramsko besedilo v 5-ih dejanjih Šopek krizantem. Sarajevo 1940; v antologiji Preprosto življenje. Jesenice 1951, je predstavljen z odlomkom iz neobj. dela Kula smrti (rkp. v shrv.). — T. je s svojim naprednim polit. delom v okviru prosvetnih društev pospeševal razvoj delavskega gibanja med Slovenci v Sarajevu, zaradi česar je moral pretrpeti mnogo krivic, preganjanja in mučenj. — Psevd. in šifre: Martel, Mate, M. Grča, M. T. — Prim.: r. knjige matične službe (Lj., Center); Bibl JLZ; SGL III, 723; Primor. novice 1961, št. 6 (s sliko), 12; 1970, št. 5 (s sliko), 6; Oslobodjenje (Sarajevo) 1970, št. 7790 (nekrolog); J. Bajec, Slov. časniki in časopisi. 1973, 126. Brj.

Brecelj, Marijan: Telatko, Marjan (1911–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi690180/#slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 12. zv. Táborská - Trtnik. Alfonz Gspan, Fran Petrè et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1980.

Primorski slovenski biografski leksikon

TELATKO Marjan, kulturnopolit. delavec, publicist in urednik, r. 22. mar. 1911 v Lj., u. 17. jan. 1970 v Ajdovščini. Oče Ivan, železničar, mati Rozalija Naglič, delavka v lj. tobačni tovarni. Osn. š. v Lj., dva razr. nižje gimn. v Novem mestu, klas. gimn. (od 3. do 5. razr., 1923–26) v Lj., nato je 1930 končal Vojno obrtno š. v Kragujevcu, vmes se je preživljal s priložnostnimi zidarskimi deli. Zaposlil se je kot kovinar v Vojno obrtnem zavodu v Kragujevcu (1930–34) ter se vključil v sindikalno gibanje in tudi ur. interno glasilo Proletarac. Kmalu se je moral umakniti v Sarajevo, kjer je delal v Vojno tehničnem zavodu do 1938, ko je bil obsojen kot protidrž. element. Postal je knjigovodja v privatnem podjetju do aretacije febr. 1941 zaradi objave dnevnika Božji les (Sarajevo 1940, cikl.). Kmalu potem, ko se je rešil sodišča za zaščito države, so ga ustaši ponovno aretirali, jul. pa se je zopet zaposlil v Vojno tehničnem zavodu. Mar. 1942 je bil izdan in obsojen na smrt, vendar eksekucija ni bila izvršena, ker so ga nameravali zamenjati s part. ujetniki, a tudi do tega ni prišlo zaradi pete ofenzive. Bil je v taboriščih Bosanska Gradiška, Jasenovac, Linz (Avstr.), od koder je 1. apr. 1945 ušel. Do 1948 je bil tehn. sekretar Društva BiH za sodelovanje s SZ ter dopisnik sarajevskih listov Odjek, Oslobodjenje, Pregled. Nato se je vrnil v Sjo, kjer je v Kranju soustanovil Gorenjski glas ter bil njegov ur. (1948–52), potem dopisnik Delavske enotnosti v Škofljici pri Lj. Od 1955 do smrti je bil načelnik social. varstva in zdravstva v Ajdovščini. - V Sarajevu je z Josipom Pastorkom ustanovil Delavsko kult. društvo Cankar ter ur. tudi šapirografiran list Naša misel, ki ga je nasledila Zora (1937–40), ki jo je tudi ur. Tedaj je večkrat predaval o Cankarju ter postavil skupaj z Delakom več Cankarjevih dram na oder, s katerimi so gostovali tudi v Zenici. Napisal je več polit. spisov, recenzij, poročil za razne časopise: Gruda (Kamnik 1933), Svoboda (Kragujevac 1933–34); v sarajevskih listih Zora (1937–40), Snaga (1934–35), Delavska politika (1934, 1936), Prosveta (1934, 1936). Po osvoboditvi je pisal predvsem spomine v slovenske časopise: Obz 1946, 326, 371–72; SPor 1947, št. 217–74; Tov 1948, 639–41; LdP 1950, št. 88; Kulturni odmevi (Ajdovščina 1958, št. 1); PrimN 1958, št. 48. V knjižni obliki je izdal več knjig, črtic, dramskih poskusov: Vagabund (Kragujevac 1930, pesmi); Izgubljenci (Kamnik 1932, samozal.); Esej o Ivanu Cankarju (Sarajevo 1932, v srbohrv.); dramsko besedilo v petih dejanjih Šopek krizantem (Sarajevo 1940). Pomemben je zavoljo prosv. in polit. dela med Slov. v Sarajevu. - Psevd. in šifre: Martel, Mate, M. Grča, M. T.

Prim,: SBL IV, 48; Bibl JLZ; SGL III, 723; Službeni vojni list Bgd 1938, 87; PDk 1968, št. 167; TV-15 1968, št. 23; PrimN 1961, št. 6 s sl.; 1970, št. 5 s sl.; Oslobodjenje (Sarajevo) 1970, št. 7790; J. Bajec, Slovenski časniki in časopisi, 1973, 126.

Jan

Jan, Zoltan: Telatko, Marjan (1911–1970). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi690180/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (21. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine