Slovenski biografski leksikon

Švara Danilo, skladatelj, dirigent, pedagog in kritik, r. 2. apr. 1902 v Ricmanjih pri Trstu gostilničarju Antonu in Frančiški r. Gulič, živi v Lj. Osn. šolo je obiskoval 1908–12 v r. kraju, gimn. 1912–20 v Pazinu, Gor. in Kranju (mat.), 1917–20 šolo GM v Lj. (klavir in glasb. teoret. predmete); 1920–2 je študiral na vis. šoli za svet. trgovino na Dunaju, privatno pa klavir pri Ant. Trostu, 1922–5 nadaljeval študij na fak. za državoznanstvo v Frankfurtu ob M., 1925 prom. za dr. polit. in drž. ved; privatno je tu študiral dirigiranje (prof. Herm. Scherchen), klavir (Fritz Malata) ter harmonijo in kontrapunkt (Herm. Caesar). Jeseni 1925 je prišel v Lj., bil 1925–7 dirigent in korepetitor v Operi, 1927–30 spet v Frankfurtu na Dr. Hoch’s Conservatorium študiral: kompozicijo (prof. Bernh. Szekles), koncertno (Herm. v. Schmeidel) in operno dirigiranje (L. Rottenberg) ter operno režijo (H. Wallenstein). Po dipl. 1930 se je vrnil v Lj., bil 1930–41 honor. dirigent v Operi in prof. za klavir na šoli GM; 1941–3 so Š-o Italijani konfinirali v Trstu, jeseni se je vrnil, odtlej bil neprekinjeno honor. dirigent v Operi, 1957–9 njen direktor, 1943–5 je nadaljeval delo na šoli GM; 1946 je postal prof. na srednji stopnji GA, 1947–52 docent, 1952–62 izr., od 1962 tu red. prof. za dirigiranje.

Š. ustvarja kot skladatelj na raznih področjih: I. Opere: Kleopatra, 4 dej., 1937, izv. 1940; Veronika Deseniška, 4 dej., libreto po O. Župančiču in E. Tomiću, 1943, izv. 1946; Slovo od mladosti, 3 dej., libreto po F. Prešernu Ljuba Prenner, 1952, izv. 1954; Ocean, 5 dej., libreto Leon. Andrejev, 1963, izv. 1969, (gl. LDk 1969, št. 91, 93). – II. Balet: Nina, 3 dej., libreto P. Bibič in M. Jeras, 1962, izv. 1964. – III. Orkestralna dela: Simfonija I. za vel. orkester (1932), II. (1935), III. (1947); Borec, uvert. za vel. orkester (1947); Uvertura brillante za vel. orkester (1955); Valse interrompue za vel. orkester, DSS 1957; Sinfonia da camera in modo istriano, za godala, DSS 1958; Concerto grosso dodecafono za godala, pihala in rog, DSS 1961. – IV. Vokalno instrumentalna: Vizija, kantata za sopran in bariton solo, zbor in orkester, DSS 1964. – V. Komorna glasba: Improvizacija za čelo in klavir, 1933; Kvartet za godala I., 1933; II., 1938; Trio za flavto, klarinet in fagot, 1943; Trio za violino, čelo in klavir I., 1936; II., 1958; Chanson za čelo in klavir, 1942; Rondo – fantazija za violino in klavir, DZS 1953; Suita za violino in klavir I, 1956; II., DSS 1961; Koncertna suita za flavto, oboo, rog in godala, 1962; Koncertna suita za klarinet, fagot, pozavno in godala, 1963; Tri dodekafonske etude za violo, DSS 1967. – – VI. Klavirske skladbe: Sedem skladb, 1933; Sonata, 1949, samozal.; Dve istrski etudi, 1957; Rdeča kapica, 1960; Morceaux pour piano, DSS 1967. – VII. Samospevi: Krota, za mezzosopran in klavir ali orgle ali orkester, 1930; Šivilja, za glas in orkester, 1932; Elegija za sopran in klavir, 1932; Sursum corda, za tenor in orgle, 1935; Bazovica, za mezzosopran in klavir, 1936; Očitek, za glas in klavir, 1937; Tri balade, za bas in klavir, SGR 1951–2; Dva speva iz opere »Prešeren« za sopran in klavir, 1954, samozal.; Trije spevi iz opere »Prešeren« za tenor in klavir, 1954 samozal.; Štiri pesmi za srednji glas in klavir, 1954 samozal.; Na pot, za glas in klavir, Zveza sklad. Jsle, Bgd 1957 (Jsl solo-pesma I.); Intima, pet samospevov za glas in klavir, DSS 1957; Quatre mélodies za visoki glas in klavir, DSS 1960. – VIII. Dvospevi: Deset narodnih, za dva glasova in klavir, DZS 1948. – IX. Zbori a capella, s spremljavo klavirja ali z instrumenti, s soli ali brez: Prihajajo, besed. L. Ljubič, za meš. zbor, 1932; Zima, za mladin. zbor, 1933; Boter Jež, besed. D. Gorinšek, za 3-glasni mladin. zbor, 1933; Uspavanka, za 3-glasni mladin. zbor, 1933: Slov. nar. iz Benečije, za 5-glasni moš. zbor, 1935; Sirota Jerica, za 3-glasni žen. zbor s solom, 1938 samozal.; Dvom, za 3-glasni žen. zbor a capella ali s klavirjem, 1940; Venec partiz. pesmi, za 3-glasni mladin. ali žen. zbor, 1946; Suita Kajuhovih, za 3-glasni meš. zbor, 1947; Slovo, besed. S. Jenko, za moš. zbor, NZb 1948; Deset narodnih, za eno- ali dvoglasno, za solo ali zbor s klav., 1953; Moj očka so mi rekli, variacije na nar. pesem za moš. zbor, 1956; Elija, le lij, besed. M. Bor, za meš. zbor, 1956; Roška balada, besed. isti, za meš. zbor, 1956; Kam bi s soncem, besed. Vida Brest, za moš. zbor, NZb 1961; Kje si, mati, besed. Kajuh, za moš. zbor, ib.; Požgana vas, besed. P. Levec, za moš. zbor, ib.; Partizan, besed. M. Bor, za moš. zbor, ib.; Črna kuga, maked. nar. v priredbi O. Župančiča, ib.; Kurirček Andrejček, za sopran, alt in 3-glasni mladin. zbor, 1966. – Scenična in filmska glasba. Izdal je Mladi slavček. Zbirka nar. in ponarodelih pesmi za prve razr. osn. in glasb. šol, I. 1955, II. 1956. – Kot dirigent se je najbolj udejstvoval v operni reprodukciji. Dirigiral je malone ves standardni operni repertoar, gostoval v opernih hišah Avstrije, Nemčije, Italije, ČSSR in na Poljskem; dirigiral tudi koncerte. V obeh smereh, operni in koncertni, je tehnično verziran, zanesljiv, z izrazitim smislom za zvesto stilno interpretacijo. – Kot pedagog je vzgojil vrsto dirigentov, iz Š-ove šole na GA je izšel skoraj ves mlajši slov. dirigentski rod. – V l. 1950–7 je pisal glasbene kritike za Delo, 1960–4 pa poročal za RTV Lj.; njegove kritike so strokovno temeljite in težijo za objektivnim prikazovanjem lj. glasb. prireditev.

Š. se je stilno usmeril že na začetku v ekspresionizem. Sprva je zastopal radikalna naziranja tridesetih let, skladbe pisal atonalno, v formi je sledil novoklas. oblikovanjem. Ok. 1939 je postal zmernejši, v melodiki se je začel vezati na slov. ljud. čustvenost. Nekako 1960 se je spet vrnil k atonalnosti in ji je še pridružil dvanajsttonsko tehniko. Njegove kompozicije odlikuje izvrstna tehnika in značilen muzikalni izraz. Ustvarjalno najmočnejši je v odrski in orkestralni glasbi. Tu izstopajo vse njegove štiri opere in tudi balet Nina, od orkestralnih del pa so zlasti pomembne Simfonija I, II, III, Sinfonia da camera in modo istriano ter Concerto grosso dodecafono. Š-ov opus je raznovrsten in dragocen prispevek k novejši slov. glasbi. – Prim.: Expres, Praga 1935, 3. 9.; Lidové noviny, ib., 1935, 4. 9.; Prager Abendblatt 1935, 3. 9.; Prager Mittag 1935, 3. 9.; Právo lidu 1935, 4. 9.; SN 1937, št. 84, 287; Radio Lj. 1940, št. 4 (s sliko); SPor 1947, št. 4; 1952, št. 80; SGR 1951–2, 3–4, 68–9; PDk 1953, št. 9; 1954, št. 145; 1956, št. 103 (s sliko); 1962, št. 79; 1965, št. 271; Slov. Jadran 1953, št. 40; LdP 1954, št. 79; 1956, št. 100 (s sliko); Vjesnik, Zgb 1954, št. 2856; GLLjO 1955–6, 97–106 (s sliko); 1968–9, 238–45, 248–50; LDk 1956, št. 100; 1968, št. 46 (s sliko); Nar. list, Zgb 1956, št. 3543; NZb 1956, št. 2 (s sliko); 1961, št. 3 (s sliko); Larousse de la Musique 2, 1957, 387; Passauer Nachrichten 1957, št. 185, 187; NRazgl 1957, št. 16; 1964, št. 9, 11, 12; Encyclop. de la Musique Fasquelle III, 1961, 759; Delo 1962, št. 89; 1969, št 98; Muzička enc. 2, 1963, 683 (s sliko); D. Cvetko, Stoletja slov. glasbe. Lj. 1964, 279–80; VMrb 1964, št. 138; Südost-Tagespost, Gradec, 1964, 9. 6.; Musik in Geschichte und Gegenwart. 1965, zv. 12, stolpec 1769–70; D. Cvetko, Histoire de la musique slovène. Mrb 1967, 309, 316; Kompozitori Jsle 1968, 588; Koncertni list 1968–9, št. 7, 10–1; Delo 1969, št. 91 (s sliko), 98, 130; VMrb 1969, št. 84. Ctk.

Cvetko, Dragotin: Švara, Danilo (1902–1981). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi680196/#slovenski-biografski-leksikon (16. november 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine