Slovenski biografski leksikon

Šuligoj Avgust, dirigent mladinskega zbora Trboveljski slavček, r. 19. nov. 1900 v Dolenjem Zemonu učitelju Ivanu in Mariji r. Vatovec, živi v Trbovljah. Osn. šolo je 1906–12 obiskoval v r. kraju in Ilir. Bistrici, slov. gimn. 1912–5 (3 razr.) v Gor., učiteljišče od 1916 v Lj. (se umaknil pred vojno), 1920 mat. na učiteljišču v Gor. Služboval je kot učitelj v Slov. Primorju (1920 Nadanje selo, 1920–1 Šembije, 1921–7 Knežak, vmes 1922–3 na Ostrožnem brdu), se zaradi nar. zavednega prosv. delovanja (član Pev. zbora Učitelj. zveze Julijske krajine, vodja mladin. in odraslih pev. zborov) 1927 moral umakniti v Jslo; postal učitelj v Retečah pri Škofji Loki in i. l. v Trbovljah. L. 1930–41 je bil umetn. in organizacijski vodja mladin. pev. zbora, od 1932 imenovanega Trboveljski slavček. Prve dni po okupaciji 1941 je bil aretiran, zaprt v Celju (Stari pisker), jun. izseljen v Srbijo (Paraćin); konec 1944 je prevzel pevski zbor JLA Fr. Rozman v Zemunu, zač. 1945 pevski zbor JLA Srečko Kosovel v Bgdu, i. l. se vrnil v Sjo; 1945–6 je bil referent za mladin. glasbo pri min. za pro sveto LRS v Lj., 1946 referent za glasbo pri PNOO Ajdovščina, 1947–9 predm. učitelj glasbe na gimn. v Stični. Ob ustanovitvi Mladin. pev. zbora Slov. filh. 1949 je prevzel njegovo vodstvo, a bil 1952 invalidsko upok.; 1963–4 bil še honor. pedag. svetovalec pri Zavodu za prosv. in pedag. službo v Trbovljah.

Na zborovsko delo se je Š. temeljito pripravil s študijem socialnih razmer delavske mladine in problematike mladin. zborov. petja. Hospitiral je pri slovečih mladin. zborih v tujini (Rim, Pariz, Ženeva, Dunaj, Praga) in kritično razbiral prednosti in pomanjkljivosti dela pri njih; proučeval glasovni razvoj s fizioloških in psiholoških vidikov pri mladini od 8. do 17. leta ter zgradil smernice za najugodnejše umetn. in glasovnorazvojne rezultate, ki jih je v zboru uresničeval. Dosegel je umetn. raven, kakršne v slov. mladin. petju še ni bilo. Z zborom je opravil mnogo turnej po Sji in Jsli, gostoval 1933 mdr. na Dunaju in v ČSR, 1936 v Pragi na mednar. kongresu pedagogov, 1938 v Bolgariji; tedaj so Š-a povabili na poldrugomesečno bivanje v Sofiji. Š. je tu nakazal pot k umetn. poglobitvi tehnično že visoko razvite bolg. mladinsko-pevske vzgoje; na teh osnovah je 1947 zrasel osrednji bolg. mladin. pevski zbor Bodra smjana, danes eden vodilnih na svetu (prim.: Borba, Bgd 1963, št. 164, str. 8). S svojimi izrednimi sposobnostmi za glasb. oblikovanje si je Š. pridobil po izvajalski, organizacij. in pedagoški strani odločilne zasluge za umetn. prerod slov. mladin. petja med obema vojnama. Mednar. kritika je Trbovelj. slavčku priznavala enakovrednost z vodilnimi evropskimi mladinskimi zbori ali celo prednost pred njimi. S temi uspehi je Š. ustvaril temelje za razcvet nove, umetniško polnovredne mladinske glasb. literature na slov. in jsl prostoru in za vznikanje drugih mladin. zborov z enakimi nameni. Organiziral in dirigiral je nastope mladin. zborov: 1934 v Lj. (prvi slov. mladin. zborov. festival), 1947 v Stični, 1951 v Vel. Laščah, 1952 v Dol. Toplicah, 1964 v Trbovljah (do nastopa ni prišlo); pripravil tudi podobne prireditve za odrasle zbore. – Napisal je Mladinsko zborovsko petje. 1963 (cikl.) 34 str.; članke v P (1928), v Trboveljski slavček 1932–7, Muzikalno vuzpitanie (Sofia) 1938–9, kn. 7–8; Hor Bodra smjana na 20 godini. 1967, 45–6; NZb 1968, Gkp 3,3; uredil zbirke: Mlada pesem. Lj. 1945 (prva večglasna mladin. pesmarica iz NOB); Slavček. 1957 (s pesmimi iz repertoarja Trbovelj. slavčka in Mladin. zbora Slov. filh.); E. Adamič, Otroški in mladinski zbori. 1957 (s Š-evim predgov.); R. Simoniti, Zbirka otroških in mladin. zborov. 1957. – Prim.: osebni podatki; glasb. recenzije iz raznih evrop. držav, zbral in hrani Š. v pos. knjigi; J. Ribičič, UT 1931, št. 16; A. Černej, ŽS 1931, 384; M. Mencej, P 1934–5, 79–81; J 1937, št. 40; Trboveljski slavček 1932–7. Celje 1937 (s slikami); B. Tričkov, Muzikalno vuzpitanie 1938–9, kn. 2–3 (s slikama); Trboveljski slavček 1930–40. Celje, b. l. (s sliko); Dr. Birsa, J 1940, št. 292; DEn 1950, št. 49; R. Ajlec, LdP 1950, št. 276; isti, Slavček. Pesmarica mladin. zborov. 1957, 12–24 (s sliko); J. Škrinar, Zasavski tednik 1957, št. 29; PD 1960, št. 20; Rezika Koritnik, Grlica 1964–5, 17–22; Gg ( = A. Gröbming), NZb 1965, Gkp 40; J. Bitenc, PD 1965, št. 2; Delo 1966, št. 122 (RTV pril. s sliko); 1968, št. 351; Cv. Budkovič, Zbornik občine Grosuplje 1969, 119–20; Trboveljski slavček. Zgod. mladin. pev. zbora. Po pripovedovanju in zapiskih Avgusta Šuligoja … zbral in uredil Jože Škrinar. Trbovlje 1971. – Slika: Jugoslovenska pošta (Sarajevo) 1937, št. 2388; portret v naravni velikosti (A. Sirk), lastnik Š. Alc.

Ajlec, Rafael: Šuligoj, Avgust (1900–1984). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi676794/#slovenski-biografski-leksikon (16. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine