Slovenski biografski leksikon

Šubic Janez ml., slikar, brat Alojzija (gl. čl.), r. 26. okt. 1850 v Poljanah št. 39 nad Škofjo Loko, u. 25. apr. 1889 v Kaiserslauternu (Rheinpfalz). Po osn. šoli v r. kraju je v Lj. obiskoval 1860–2 normalko, 1862–4 pa I.–II. razr. gimn., potem se pri očetu učil podobarstva in slikarstva, od 1869 pa v Šentvidu pri očetovem prijatelju, slikarju Jan. Wolfu. Z dom. podporo in zaslužkom za v domovini naročene slike je dec. 1871 odšel v Benetke na Akad. lepih umetnosti (slikarstvo: prof. P. Molmenti; anatomija: prof. A. dal Zotto), 1873 z Wolfom in bratom Jurijem (gl. čl.) na svet. razstavo na Dunaj, se tu seznanil z nazarenskim slikarjem A. Feuerbachom, preživel nekaj mesecev v Poljanah, se vrnil v Benetke. Spomladi 1874 ga je po le-tega napotilu tu obiskal poznejši življenj. prijatelj, češ. slikar V. Hynais, se z njim na zimo podal čez Ferraro, Bologno, Florenco v Rim, a se zaradi manjkajočih sredstev vrnil v Benetke. Od okt. 1875 je Š. s podporo lj. dež. odbora študiral v Rimu na Akad. lepih umetnosti, od jeseni 1876 bival v glavnem doma. L. 1877 se je z bratom Jurijem naselil na Dunaju, se tu uveljavil v slov. družbi, 1879 bil podpredsednik društva Sje, prijatelj Jos. Stritarju. Po večidel v Poljanah preživelem l. 1880 je odšel jan. 1881 na Dunaj, bival febr. do pomladi 1884 v Pragi, vmes jeseni 1882 slikal v Bakru. Po očetovi smrti (1884) je le-tega delo v Šenčurski c. z bratom Valentinom (gl. čl.) končaval, avg. 1884 se preselil v Kaiserslautern, 1886 postal tu red. prof. za dekoracij. slikarstvo na Umetnoobrtn. muzeju pripadajočem zavodu, hkrati prevzel poslikavanje tega novega poslopja. Obiskal je mnogo evrop. mest (Berlin, Bruselj, Dresden, Köln, Metz, Ostende, Strasbourg, Wiesbaden), bolehal na želodcu, revmatizmu in oslabljenem vidu. Nenavadno vdan domačim, jim je redno pošiljal podpore, 1888 zadnjič obiskal Poljane, nato Primorsko, Goriško, Furlanijo (skice za Oesterr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild). Apr. 1889 se je na izletu prehladil, po kratkem bolehanju za pljučnico u.

Delo: 1.)v učni dobi a) pri očetu 1864–9: 4 cerkv. očetje, ž. c. Šmartno pod Šmarno goro; Kamenjanje sv. Štefana (po J. M. Kremserschmidtu), ž. c. Poljane; b) pri J. Wolfu 1869–71: Apokaliptični jezdeci (po Schnorru), ž. c. Poljane; portreti Trpinčevih; pomoč očetu pri freskah: Križna gora (vse 1869), v presbiterijih na Brezovici, v Vnanjih goricah (oboje 1870), na Žalostni gori pri Preserju, v Sorici; sv. Tilen, sv. Družina za c. Javorje pri Poljanah (vse 1871); 2.) v Benetkah 1872–5: akadem. študije (akti, draperije, figuralne kompozicije; najpomembnejša: risba Pokol betlehem. otročičev); več kopij (Murillo, Bonifazio, Veronese, Tizian); poznejše, samostojne, predvsem nabožne podobe: sv. Julijana, Srce Mar. in Jezusovo (neznani naročniki v domovini); sv. Peter Alkantara, p. c. na Hribcu pri Škofji Loki; freske, Križna gora pri Ložu (pomagal bratoma 1872); sv. Mohor, p. c. sv. Lovrenca nad Škofjo Loko; Brezmadežna (po Murillu), p. c. sv. Lenarta pri Poljanah (1873); Brezmadežna, p. c. Javorje pri Poljanah; Ecce homo, p. c. Križe pri Tržiču; Srce Mar. in Jezusovo, p. c. Črni vrh pri Poljanah; sv. Trije kralji, c. v Jasenovcu na Hrv. (vse 1874). L. 1874 je prejel prvo akad. nagrado za karton Raffaelovi poslednji trenutki. – Profano delo: dva risana portreta Prešerna in Jenka (1872) za tržaško čitalnico. – 3.) v Rimu dec. 1874–okt. 1876: mnogo skic (risbe, akvareli, olje), študije rim. vedut, bližnjih pokrajin, kasneje zgod. prizori, žanrski motivi; nabožne slike za dom. kraje: Kronanje Marijino, ž. c. Šturje pri Vipavi 1875; križev pot, c. Šentjurij ob juž. žel.; sv. Marjeta, ž. c. Horjul; sv. Notburga, ž. c. Čemšenik; sv. Martin ozdravlja bolnico, ž. c. Šmartno pod Šmarno goro, zelo pomembno delo za Š-ev umetn. razvoj (vse 1876); – 4.) doma 1876–7: ž. c. Horjul ciklus fresk, s temo: legenda sv. Marjete; Brezmadežna, ž. c. Čemšenik; M. B., franč. c. v Lj. – 5.) na Dunaju 1878–80: mnogo študij lit. in bibličnih motivov; kopije nekat. slik v Belvedere; portret bratranca Ivana (gl. čl.); ilustracije Z 1878 (Knezov zet, Studenca, Krst pri Savici, Ubežni kralj, Na materinem grobu), 1879 (Angel varuh; naslovna stran) po odhodu brata Jurija k vojakom v Bosno; za dom. naročnike: Izročanje ključev, ž. c. Radovljica; sv. Tomaž, c. v Krašnji; sv. Jakob, Ledine pri Žireh; križev pot, Jurklošter pri Laškem (vse 1878); sv. Magdalena za župnika Tavčarja; Pietà, ž. c. Breznica; karton Trgovstvo za album v spomin na jubilejni sprevod v čast ces. srebrne poroke; kostumske študije za figure tega sprevoda (s H. Makartom), vse 1879. – 6.) doma 1880: portreti staršev, bratov (razen Jurija), sestre, strica Janeza st. (gl. čl.), tete Jere, bližnjih znancev z Visokega: v njih dosegel »izraz popolne karakterne dozorelosti« (Fr. Mesesnel), z njimi ustvaril vrsto realist. portretov, ki po svoji jasni risbi in dognanem modeliranju sodijo nedvomno med pomembne stvaritve slov. realist. slikarstva. – 7.) Praga 1881: stropne slike v foyerju Nar. divadla (po Ženiškovih predlogah); lunete iz cikla Domovina (Otava, Žalov, Kraljičin dvor, ib.; po osnutkih M. Aleša); akvarel Vprašanje Amorju (album češ. slikarjev, poklonjen cesarjeviču Rudolfu); motivi z ulic, notranjščin gostiln, vinarn, vedut (beležnica); začel naročene slike: sv. Peter, sv. Marija, sv. Martin, sv. Trojica, Brezmadežna, vse za c. sv. Volbenka nad Poljanami (končal 1882 na Dunaju), sinteza italij. šol. vplivov ter barvno poudarjenega slikarstva; 8.) jesen 1882: kapitelj. c. v Bakru, z bratoma Valentinom (gl. čl.) in Pavletom ml. (gl. čl.); 9.) Praga 1883: akvareli praških motivov, skica Avtoportreta-olje; sgraffiti – 8 zgodov. postav iz šved. vojne na t. i. vodnih vratih na Vltavi (z M. Alešem); obnovitev po požaru uničene slikarije v Nar. divadlu, nekaj novih; 10.) v domovini 1884: skončal očetova začeta dela: sv. Anton Padov., kapucini Škofja Loka; Brezmadežna, Šenčur pri Kranju; sv. Notburga, p. c. Bukov vrh, Poljanska dolina; na zimo: skice za poslikavanje muzeja Kaiserslautern – velike postave iz antične mitol., zgod., lit., filoz., alegorije (v dekoracijskih poljih); 11.) v Kaiserslauternu 1884–9: izvršitev prejšnjih skic 1885, slikarije na svodih in stenah obnovil 1887 po požaru dec. 1885; velika stropna kompozicija Carniolia 1885 (Dež. muzej, Lj.); 4 slov. folklorni tipi, por. običaj, prizor iz Furlanije (Oesterr.-ung. Monarchie in Wort u. Bild. 1888); portreti, diplome ipd. – V zvezi s službo je Š. urejal razstave (industrij. paviljon na veliki obrtni razstavi v Antwerpnu 1885; v Münchnu 1888 s pomočjo brata Alojzija (gl. čl.).

Š-evo delo sodi nedvomno v sam vrh slov. realist. slikarstva. Prvotno pod močnim vplivom dom. podobarske tradicije (kljub sodobnim nazarenskim idealizacijam temeljila še v baročni slogovni zakonitosti), se je izpopolnjeval v slikar. veščinah, splošni izobrazbi (lit., umetn. zgod.) pri romantično nazarensko usmerjenem, umetnost in umetn. poklic vzvišeno pojmujočem Jan. Wolfu. Po njem vcepljenih mladostnih idealov, ki so jih napajali z življenjsko silo akademski beneško-rimski zgledi, Š. nikoli ni zatajil. Na Dunaju je delal naprej pri H. Makartu, bil njegov učenec v specialni slikar. šoli, končno sodelavec; znanci so mu bili češ. umetniki: M. Pirner, H. Schwaiger, A. Hirschi-Hirémy, Fr. Ženíšek, M. Aleš. V svojih najzrelejših delih (cerkv.: sv. Martin ozdravlja bolnico; posvetno: portreti domačih, male krajin. podobe, vedute, žanri) se je Š. dokopal do risarsko-tonsko realistično urejene podobe sveta, v kompozicijskem pogledu še vedno klasično zadržane in očiščene; v obrisih počivajoča; v luči in barvi napovedujoča že naprednejše naturalistično slikarstvo (omenjeni sv. Martin ni žel pohval). – Nekatero nabožno delo danes ni več na njemu namenjenem mestu. V NarG je: 59 oljnih podob, 396 risb, akvarelov, oljnih skic (vrsta cerkv. podob, portretov, žanrskih, figuralnih in krajin. scen); v NM: prvotno zbrana vsa umetn. zapuščina, zdaj pa: 475 risb, perorisb, akvarelnih skic; 20 oljnih skic; 1 skicirka iz vseh obdobij Š-evega delovanja. Posamezna dela hranijo še: Kranj, Gorenj. muzej; Lj., Mest. muzej; Mrb, Umetnostna galerija; Škofja Loka, Loški muzej. – Prim.: r. in mrl. matice (ŠkALj); ELU IV, 381–2; NE IV, 754; Steska 316–27; Thieme-Becker XXXII, 267; ZD 1871, 177, 278; 1872, 257; 1873, 165; 1875, 64; 1876, 87, 266, 273, 276–7, 298, 319, 382, 399; 1877, 146; 1879, 212; 1886, 253; 1889, 143; Zora 1875, 24; LT 1876, št. 192; LZ 1881, 192; 1884, 512; 1885, 55–6, 317, 764; 1886, 58–9; 63–4; 1889, 309–12; 1890, 638; 1911, 79; 1926, 45; 1939, 625–7; Sn 1885, 370; 1886, 30 225–6, 242, 285, 303, 333; 1903–4, 64; LZg 1886, št. 4; 1889, št. 96; DS 1889, 116 (s sonetom nanj); 1892, 145 191, 193, 241, 297 (repr.), 337; 1893, 27 (4 soneti bratoma); 1906, 781; 1917, 53–63 (z repr.); E 1889, št. 34; SS 1889, 157; INK 1891, 85–8 (s sliko); S 1896, št. 212; 1937, št. 274; J 1924, št. 99; 1928, št. 37; 1929, št. 97 (s sliko), 301; 1939, št. 95 (s sliko); NDk 1924, št. 109; ZUZ 1922, 73–95 (korespondenca); 1929, 46–52 (isto), 150–1 (isto); M 1938, 34–5; Um 1940–1, 300–8; J. Lavtižar, Naši zaslužni možje. Jesenice 1942, 136–9; Fr. Stelè, Slov. slikarji. Lj. 1949, 155; S. Mikuž, DEn 1950, št. 43; LdTd 1950, št. 246; SPor 1950, št. 255 (s sliko in 1 repr.); E. Cevc, Tov 1950, 572; NS 1951, 154–61; NŽ 1951, 67–8 ( sliko); Kmečki koledar 1960, 31–2 (s sliko); J. Čopič, Slov. slikarstvo Lj. 1966, 237; Celj. tednik 1967, št. 8; – povzetki po slov. lit.: Pfälzischer Kurier 1885, 1. maja; Pfälzisches Volksblatt 1885, 27. okt.; Pfälzische Volkszg 1885, 26. apr.; 1886, 30. marca; Kaiserslautern Zg 1886, 5. marca; Pfälzische Presse 1886, 6. marca; Süddeut. Presse; Münchener Nachrichten, oboje 1886, 9. marca. Ujč.

Ujčič, Andrej: Šubic, Janez mlajši (1850–1889). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi673619/#slovenski-biografski-leksikon (14. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine