Španger, Vekoslav (1906–1971)

Španger Vekoslav (Lojze), narodnoobrambni delavec in ljudskoprosvetni publicist, r. 29. jan. 1906 na Proseku pri Trstu pristan. uslužbencu Ivanu in Jožefi r. Štoka, živi v Trstu. Osn. šolo je obiskoval v r. kraju, (4. razr. v Barkovljah), 1918 končal 6. razr., tu se vpisal v 1. razr. nem. pripravnice, a zaradi povojnih razmer moral šolanje opustiti; nato je obiskoval večerno strok. šolo v Rojanu (1919–21), čez dan pa je od 1920 delal kot mizar. vajenec v Trstu, se izučil, vmes tu še 2 leti obiskoval mizar. šolo; 1928 je odprl delavnico na Proseku, bil 4. apr. 1930 aretiran, po hudih mučenjih 6. sept. obsojen na 30 let ječe, v zaporu ostal do 1939, ko so Š-ja poslali domov. Tu je živel pod strogim polic. nadzorstvom do ponovne aretacije, 1940 bil interniran v Istonio Marino blizu Chietija, nato v Montefalcu pri Perugi do kapitulacije Italije 1943. Po raznih težavah se je prebil do Barija in se priključil NOB. Vrnil se je s V. prekomor. brigado v Jslo, a zaradi posledic zapora večino časa do osvoboditve prebil v partiz. bolnišnicah. – Od 1945 je bil Š. preds. odbora za proslavo bazoviških žrtev, Društva biv. polit. preganjancev, prosv. društva Ivan Vojko na Proseku, pozneje društva Rado Pregarc v Trstu; 3-krat je kandidiral pri občin. volitvah na listi OF za tržaško ozemlje, zadnja leta dela v Slov. levici, katero je soustanovil. Za polit. in prosv. delo je prejel red zasluge za narod II. razr.

Š. se je že 15-leten polit. opredelil: sodeloval je 1924–7 pri ustan. mladin. društva Adria na Proseku; ko so na Kontovelu 1925 ukinili mladin. društvo Danica, je pomagal ustanoviti novo, Ladja (apr. 1926–sept. 1927), kjer je postal preds., pri Adriji pa ostal tajnik. Po razpustu obeh društev 1927 je s skupino mladih osnoval ileg. organizacijo Borba, bil in ostal do aretacije preds. izvršn. odbora; področje dela T. O. B. ( = tajna organ. Borba) je bila Primor. z Istro, njen namen boj proti fašizmu in priključitev Primor. in Istre k Jsli. Po 2 in pol letih delovanja je izdajstvo privedlo Š-ja s skupino tov. pred posebno sodišče; Bidovec, Miloš, Marušič, Valenčič so bili obsojeni na smrt, Š. na 30 let, ostali od pol do 20 let ječe. – Napisal je več člankov (Delo, Lj. in Trst; Kol Gregorčičeve založbe 1947, 17–27, 29–34, poznejši Jadran. koledar 1970, 60–2; NRazgl; PDk 1965, št. 167; Razgledi, Gor.; Kaplje 1967, 38–40) in izdal knjigo Bazoviški spomenik, Trst 1965, samozal., ponat. VMrb 1967, št. 162–240. – Prim.: podatki Nar. in študij. knjižnice, Trst. *