Slovenski biografski leksikon

Šmalc Matej, prevajalec, esejist, literarni kritik, v Ribnici na Dol. r. 12. sept. 1888 vrvarju Mateju in Ivani r. Krsnič ter u. 27. maja 1960. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval v Lj. 3 razr. I. drž. gimn. 1899–902, ponavljal 3. razr. 1902–3 na II. drž. gimn. Ker je bil tu zaradi nacionalne prenapetosti izključen iz vseh avstr. sred. šol, je nadaljeval gimn. na Sušaku (odl. mat. 1908). Študiral je romanistiko v zim. sem. 1909–10 v Florenci, po opravlj. enolet. voj. roku pa na Dunaju do 1911, v Parizu na Sorbonni (prof. A. Thomas) in v Collège de France (Rousselot), končal na Dunaju (Meyer-Lübke). Mobiliziran jul. 1914, je dobil čez leto dni dopust in bil 1915 prom. z disertacijo Leopardi und d. Romantik. Bil je ranjen na srb. bojišču, se zdravil v raznih bolnicah, nato dodeljen lj. predilnici. Od konca 1918 je bil prosv. propagandni referent pri Nar. Svetu v Lj.: jan.-maja 1919 v Ženevi kot dopisnik v tamkajšnje liste (tu z Vlad. Fabjančičem in Ant. Lušinom sestavil odprto pismo na predsed. ZDA W. Wilsona glede Slov. primorja); od avg. 1919 pri Dež. vladi za Sjo v Lj. (Dopisni urad) kot tiskovni referent; bil glavni urednik Klagenfurter Nachrichten in urednik Draupost v Mrbu (tu do dec. 1919), tolmač pri razmejitveni (Jsla-Ital.-Avstr.) komisiji. Po neuspelem poskusu priti v NUK, je bil sekretar lj. univ. od avg. 1920 do kazenske upok. 1933 (podpora napred. visokošol. gibanjem); univ. senat s 3-kratnim predlogom za Š-čevo reaktivacijo ni uspel. Š. je bil od 1940 v Parizu, pri radiu dosegel slov. protifaš. oddaje, bil sam napovedovalec; od tam se je s franc. begunci umikal pred Nemci (Toulouse, Marseille), se sredi leta vrnil v Lj. in med okupacijo pomagal advokatom sestavljati obrambne spise za polit. preganjance. Od zač. 1946 do smrti je bil upravnik znanstv. pisarne SAZU, član komisij (terminološka, slovar slov. knjiž. jezika, etimološki slovar, Slov. pravopis), sodeloval pri angl. izdaji Julijska krajina (1946) za pariško mirovno konferenco. – Publicistično je sodeloval pri Avtonomistu, J, Jsli, MV. Objavil je: duhovit, elegantno pisan esej o Edm. Rostandu (NZ 1910, 167–78), črtico Stanovanje v pritličju (Sdb 1939, 28–34); nekaj kritik (LZ 1926, 627–8; 1927, 256). Največ je prevajal za slov. gled.: iz franc.: M. Maeterlinck (Slepci, Vsiljenka), E. Labiche (Florentinski slamnik), P. A. C. de Beaumarchais (Seviljski brivec); iz nem.: K. Zuckmayer (Veseli vinograd), ga »na dol. tla in v našo govorico postavil«, uprizoritev zbudila velik hrup; H. H. Ortner (čevljar Anton Hitt), A. Hamlik (Vesela božja pot), H. Zerkaulen (Korajža velja!), B. Brecht (Gospod Puntilla in njegov hlapec Mati); iz angl.: R. B. Sheridan (Šola za obrekovanje; tisk. 1951 z uvodom), D’Usseau-J. Goy (Globoke so korenine), J. B. Pristley (Odstranite norca, Pojo naj vsi ljudje. Lj. 1952). Zelo nadarjeni poliglot Š. (obvladal je angl., franc., ital., slovan. jezike, šved.) je bil duhovit sobesednik, estet, a zaradi boemstva njeg. delo ni bilo v sorazmerju s sposobnostmi. – Prim.: arhiv SBL; Repertoar, kazalo; SDL II, 158–9; L(enard) A(dolf), Nova proizvodnja 1960, 29–30; Vl. Bartol, NRazgl 1960, 259; M. Kozina, ib.; Fr. Koblar, Dvajset let slov. Drame. II, Lj. 1965, kazalo, zlasti 432–9. – Slika: IS 1925, št. 24 (karikatura M. Gasparija). Gpn.

Gspan, Alfonz: Šmalc, Matej (1888–1960). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi659948/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine