Slovenski biografski leksikon

Škerl Silvester, prevajalec, založnik, igralec in pesnik, r. 10. jun. 1903 v Trstu gradbeniku Ivanu Mariji in Genovefi r. Cerkvenik, živi v Lj. Nem. osn. šolo 1909–13 in gimn. 1913–8 je obiskoval v Trstu, 1919 začel sodelovati v skupini M. Skrbinška (SBL III, 335–7) najprej v Trstu, še i. l. tudi v Lj., 1920–1 bil angažiran v lj. drami, 1921–2 v mrb gledališču (tudi kot režiser), 1922–3 bil pol leta v Dresdenu in Berlinu, kjer je obiskoval Reichersche Hochschule f. dram. Kunst, pol leta pa pri varažd. mest. gledališču; 1923 je služil voj. rok v Italiji (Milano, Novara) in tu vodil gledal. skupino La compagnia dell' ucello azzuro (upriz. v lastnem prevodu Lepo Vido Iv. Cankarja); 1924–5 je bil igralec in režiser v mrb gledal., 1925 se naselil v Lj. in služboval: 1925–30 kot korespondent pri podjetju I. Knez (Gosposvetska c. 1), v tem času zahajal k M. Kogoju (SBL I, 489) in C. Debevcu (Kosovelov krog), sodeloval pri nastopih Mladine; 1930–5 je bil knjižni tajnik Jsl knjigarne (organiziral knjižne zbirke: Leposlovna, ljudska, mladinska; Kozmos), 1934 ustanovil Akad. založbo z dvema knjigarnama; 1945 je na pobudo B. Kidriča organiziral CZal in Slov. knjižni zavod, do 1950 bil v obeh urednik, od 1950–3 tisk. referent SAZU, od 1953 v metalurškem inšt. in od 1969 je pri ZIT.

Prve pesmi je Š. objavil v Preporodu (1919–20, št. 1–2, 3–4), nato v ADK (1922), DS (1921–3), GN (1920, št. 299; 1921, št. 188), Kres (1921–3), LZ (1920), Mladec (1940, 7), M (1940), S (1919, št. 249), Trije labodi (1922), izdal zbirko Stopnice v stolpu. 1924 (gl. J. Vidmar, Kritika 1925–6, 105; LZ 1925, 60, 64) ter sonetni venec Večnemu gibanju. Jesenice 1945; pisal je literarnokrit. članke in poročila (tudi gledal.) mdr. v E (1921, št. 164), Drama (1921–2, 64, 75), Marburger Zg (1924, št. 228; 1925, št. 16, 79), DS (1930–4), Mentor (1930–1, 1931–4), Ilustr (1931), Vestnik Jsl knjigarne (1931–2), Luč (1937), predvsem pa v S, kjer je urejal rubriko Kult. Obzornik (1920– ); 1920–1 z R. Pregarcem (SBL II, 479) revijo Maska, v Mrbu GL Drama. Š-ovo prevajalsko delo je zelo plodno. V l. 1926–41 je prevajal članke oz. črtice za slov. revije in časnike, igre za gledališče mdr. H. Ibsen, Sovražnik ljudstva. 1922; O. Ludwig, Dedni logar. 1922; L. Pirandello, Henrik IV. 1926, 1963; H. Becque, Parižanka. 1923; za RTV J. Constant, Général Frédéric. 1964 itn.; knjige: iz franc., mdr. H. Balzac, César Biroteau. 1955; Kaluštra. Lilija v dolini. 1960; A. Dumas, Črni tulipan. I, II. 1957; Dama s kamelijami. 1969; J. Duvignaud, Zlato republike. 1960; A. France, Sodobna zgod. I.–V. 1952; P. Gosset, Vznemirljiva Azija. 1962; A. Hernandez, Sangama. 1964; V. Hugo, Nesrečniki. I, II. 1957; P. L’Ermite, Deklica z odprtimi očmi. 1930; R. Rolland, Jean Christophe. I–X. 1954; J. J. Rousseau, Izpovedi. 1955; Stendhal, Ital. kronike. 1949; J. L. De Vilallonga, Polnokrvni človek. 1967; Voltaire, Zadig. 1951; E. Zola, Thérèse Raquin. 1968; iz ital. mdr. E. Bettiza, Tržaška prikazen. 1961; P. A. Buttita, Letak ali sicilijsko maščevanje. 1969; C. Levi, Kristus se je ustavil v Eboliju. 1951; A. Moravia, Ciocara. 1962, 1966³; I. Nievo, Pisana. 1962; L. Pirandello, Vrtnica. 1952; M. Prisco, Zgledna gospa. 1964; I. Silane, Seme pod snegom. I, II. 1966; I. Svevo, Zeno Cosini. 1961; M. Tobino, Ilegala. 1964; Libijska puščava. 1967; iz nem. mdr. E. Claes, Beloglavček. 1934; O. Duun, Olsöjski fantje. 1954; B. Franck, Cervantes. 1947; E. T. A. Hoffmann, Hudičevi napoji. 1967; H. Kirst, Upor vojakov. 1967; Volkovi. 1969; Th. Mann, Izpovedi pustolovca F. Krulla. 1958; Murasaki Šikibu, Princ in dvorne gospe. I, II. 1968; E. M. Remarque, Noč v Lizboni. 1964; A. Seghers, Sedmi križ. 1950; J. Thorwald, Stoletje kirurgov. 1957; B. Traven, Dvokolnica. 1965; iz rušč. I. Ehrenburg, Padec Pariza. 1959; B. Gorbatov, Neukročeni. 1946; P. Pavlenko, Sreča. 1949; N. Vodovozov, N. V. Gogolj. 1947; iz hrvašč. Hrvatski povojni novelisti. 1950; M. Krleža, Bitka na Bistrici Lesni. 1948; Hrvatski bog Mars. 1949; iz španšč. I. Icaza, Mešanci. 1954; v italijanščino je prevedel F. Planina, Slovenia, guida turistica. 1965. Kot založnik (Akademska založba) je Š. načrtno skrbel za izdajo redkih in pomembnih slov. del, ki so izvirno obravnavala slov. kult. zgod.; mdr. A. Slodnjak, Pregled slov. slovstva. 1934; M. Dolenc, Pravna zgod. slov. ozemlja. 1935; Trubarjev katekizem. 1935; F. Stelè, Monumenta artis slovenicae. I, 1935; II, 1938; F. Prešeren, Gedichte, v prevodu L. Novy, 1936; Fr. Ramovš, Kratka zgod. slov. jezika I, 1936; M. Rupel, Valvasorjevo berilo, 1936; (II. del 1941 dotiskan, 1945 uničen); O. župančič, ZbD I-IV, 1936–8; Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium. 1937; M. Kos-Fr. Ramovš, Brižinski spomeniki. 1937; I. Prijatelj, KPZS I-IV, 1938–40 (V. del dotiskan, 1943 uničen); A. V. Isačenko, Slov. verz. 1939. – Kot bibliofil se je Š. ukvarjal tudi z opremo knjig in jih sam nekaj opremil. – Prim.: osebni podatki; SDL II, 157; Repertoar 654; Mentor 1918–9, 75; Prosvetni glasnik 3, pril. Faktorskemu glasniku 1939, 26–7; SlovBibl 1945 –; Bibl. Leksikogr. zavoda II, Zgb, 1957; VII, 1963; Delo 1970 št. 54. *

Uredništvo: Škerl, Silvester (1903–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi653549/#slovenski-biografski-leksikon (22. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠKERL Silvester, prevajalec, založnik, igralec in pesnik, r. 10. jun. 1903 v Trstu, u. 27. mar. 1974 v Lj. Oče Ivan, gradbenik, mati Genovefa Cerkvenik. V Trstu je od 1909–13 obiskoval osn. š., 1913–18 prav tam gimn., 1919 začel sodelovati v skupini M. Skrbinška (PSBL III, 381–82) v tem mestu in še istega leta v Lj. 1920–21 je bil nameščen v lj. D, 1921–22 v mrb. gled., 1922–23 pa je bil pol leta v Dresdenu in Berlinu, kjer je obiskoval visoko š. za dramsko umetnost. Pol leta je igral tudi v varaždinskem gled., 1923 je odslužil vojaški rok v It. (Milano, Novara) in tu vodil gled. skupino »La compagnia delI'uccello azzurro«. 1924–25 je služboval kot igralec in režiser v mrb. gled., skupaj z R. Pregarcem ur. gled. list tamkajšnje D, 1925 se je preselil v Lj. in tu opravljal naslednje službe: 1925–30 korespondent pri podjetju I. Knez, vzdrževal je stike z M. Kogojem (PSBL II, 94–96) in C. Debevcem (Kosovelov krog), sodeloval pri nastopih Mladine. 1930–35 je bil tajnik Jsl. knjigarne in pri njej zasnoval knjižne zbirke: leposlovno, ljudsko, mladinsko, Kozmos. 1945 je na pobudo B. Kidriča organiziral delovanje Cankarjeve založbe in Slov. knjižnega zavoda. Do 1950 je bil v obeh ur., od 1950–53 referent za tisk pri SAZU, 1953 se je zaposlil pri Metalurškem inštitutu, 1969 pri Zvezi inženirjev in tehnikov. - V mladih letih je objavljal pesmi v različnih publikacijah, 1924 je izšla samostojna pesniška zbirka Stopnice v stolpu. 1945 je izdal na Jesenicah sonetni venec Večnemu gibanju. Pisal je literarnokritične članke in poročila, pomembno je njegovo delo pri S, kjer je ur. rubriko Kulturni obzornik. Prevajal je črtice in članke za revije in like ter igre za gled., 1926 oz. 1963 Henrika IV. L. Pirandella. Izredno obsežna je Š-ova prevajalska dejavnost, zlasti po drugi svet. vojni, je med drugim poslovenil naslednje knjige: A. Dumas, Črni tulipan I, II, 1957; V. Hugo, Nesrečniki I, II, 1957; Stendhal, Italijanske kronike, 1949; E. Bettiza, Tržaška prikazen, 1961; C. Levi, Kristus se je ustavil v Eboliju, 1951; A. Moravia, Ciociara, 1962, 1966; I. Silone, Seme pod snegom I, II, 1966; I. Svevo, Zeno Cosini, 1961; H. Kirst, Upor vojakov, 1967; B. Traven, Dvokolnica, 1965; M. Krleža, Hrvatski bog Mars, 1949. 1923 je prevedel v it. Cankarjevo Lepo Vido, 1938 je skupaj z neapeljskim Istituto Superiore Orientale izdal zbirko Liriche slovene moderne, 1965 je izšel njegov it. prevod dela F. Planine Slovenia, guida turistica. V nem. je skupaj s S. Meliharjem prevedel Cankarjevo Pohujšanje v dolini šentflorjanski. Kot založnik je pri Akademski založbi skrbel za izdajanje temeljnih del, pomembnih za slov. kult. zgod., kamor med drugim uvrščamo: A. Slodnjak, Pregled slovenskega slovstva, 1934; M. Dolenc, Pravna zgod. slov. ozemlja, 1935; Trubarjev katekizem, 1935; F. Stelè, Monumenia artis slovenicae I, 1935, 1938, Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium , 1937; M. Kos - Fr. Ramovš, Brižinski spomeniki, 1937. Ukvarjal se je tudi z opremo knjig.

Prim.: Podatki dokumentacije SBL v Lj.; KolGorM 1923, 79 s sl.; SBL III, 632–33; SGL III, 96; PDk 10. jun. 1973; Delo 13. jun. 1973; 30. mar. 1974; NRazgl 19. apr. 1974; Moder, SLNP, 301-02.

M. V.

Vuk, Marko: Škerl, Silvester (1903–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi653549/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine