Slovenski biografski leksikon

Škerl Silvester, prevajalec, založnik, igralec in pesnik, r. 10. jun. 1903 v Trstu gradbeniku Ivanu Mariji in Genovefi r. Cerkvenik, živi v Lj. Nem. osn. šolo 1909–13 in gimn. 1913–8 je obiskoval v Trstu, 1919 začel sodelovati v skupini M. Skrbinška (SBL III, 335–7) najprej v Trstu, še i. l. tudi v Lj., 1920–1 bil angažiran v lj. drami, 1921–2 v mrb gledališču (tudi kot režiser), 1922–3 bil pol leta v Dresdenu in Berlinu, kjer je obiskoval Reichersche Hochschule f. dram. Kunst, pol leta pa pri varažd. mest. gledališču; 1923 je služil voj. rok v Italiji (Milano, Novara) in tu vodil gledal. skupino La compagnia dell' ucello azzuro (upriz. v lastnem prevodu Lepo Vido Iv. Cankarja); 1924–5 je bil igralec in režiser v mrb gledal., 1925 se naselil v Lj. in služboval: 1925–30 kot korespondent pri podjetju I. Knez (Gosposvetska c. 1), v tem času zahajal k M. Kogoju (SBL I, 489) in C. Debevcu (Kosovelov krog), sodeloval pri nastopih Mladine; 1930–5 je bil knjižni tajnik Jsl knjigarne (organiziral knjižne zbirke: Leposlovna, ljudska, mladinska; Kozmos), 1934 ustanovil Akad. založbo z dvema knjigarnama; 1945 je na pobudo B. Kidriča organiziral CZal in Slov. knjižni zavod, do 1950 bil v obeh urednik, od 1950–3 tisk. referent SAZU, od 1953 v metalurškem inšt. in od 1969 je pri ZIT.

Prve pesmi je Š. objavil v Preporodu (1919–20, št. 1–2, 3–4), nato v ADK (1922), DS (1921–3), GN (1920, št. 299; 1921, št. 188), Kres (1921–3), LZ (1920), Mladec (1940, 7), M (1940), S (1919, št. 249), Trije labodi (1922), izdal zbirko Stopnice v stolpu. 1924 (gl. J. Vidmar, Kritika 1925–6, 105; LZ 1925, 60, 64) ter sonetni venec Večnemu gibanju. Jesenice 1945; pisal je literarnokrit. članke in poročila (tudi gledal.) mdr. v E (1921, št. 164), Drama (1921–2, 64, 75), Marburger Zg (1924, št. 228; 1925, št. 16, 79), DS (1930–4), Mentor (1930–1, 1931–4), Ilustr (1931), Vestnik Jsl knjigarne (1931–2), Luč (1937), predvsem pa v S, kjer je urejal rubriko Kult. Obzornik (1920– ); 1920–1 z R. Pregarcem (SBL II, 479) revijo Maska, v Mrbu GL Drama. Š-ovo prevajalsko delo je zelo plodno. V l. 1926–41 je prevajal članke oz. črtice za slov. revije in časnike, igre za gledališče mdr. H. Ibsen, Sovražnik ljudstva. 1922; O. Ludwig, Dedni logar. 1922; L. Pirandello, Henrik IV. 1926, 1963; H. Becque, Parižanka. 1923; za RTV J. Constant, Général Frédéric. 1964 itn.; knjige: iz franc., mdr. H. Balzac, César Biroteau. 1955; Kaluštra. Lilija v dolini. 1960; A. Dumas, Črni tulipan. I, II. 1957; Dama s kamelijami. 1969; J. Duvignaud, Zlato republike. 1960; A. France, Sodobna zgod. I.–V. 1952; P. Gosset, Vznemirljiva Azija. 1962; A. Hernandez, Sangama. 1964; V. Hugo, Nesrečniki. I, II. 1957; P. L’Ermite, Deklica z odprtimi očmi. 1930; R. Rolland, Jean Christophe. I–X. 1954; J. J. Rousseau, Izpovedi. 1955; Stendhal, Ital. kronike. 1949; J. L. De Vilallonga, Polnokrvni človek. 1967; Voltaire, Zadig. 1951; E. Zola, Thérèse Raquin. 1968; iz ital. mdr. E. Bettiza, Tržaška prikazen. 1961; P. A. Buttita, Letak ali sicilijsko maščevanje. 1969; C. Levi, Kristus se je ustavil v Eboliju. 1951; A. Moravia, Ciocara. 1962, 1966³; I. Nievo, Pisana. 1962; L. Pirandello, Vrtnica. 1952; M. Prisco, Zgledna gospa. 1964; I. Silane, Seme pod snegom. I, II. 1966; I. Svevo, Zeno Cosini. 1961; M. Tobino, Ilegala. 1964; Libijska puščava. 1967; iz nem. mdr. E. Claes, Beloglavček. 1934; O. Duun, Olsöjski fantje. 1954; B. Franck, Cervantes. 1947; E. T. A. Hoffmann, Hudičevi napoji. 1967; H. Kirst, Upor vojakov. 1967; Volkovi. 1969; Th. Mann, Izpovedi pustolovca F. Krulla. 1958; Murasaki Šikibu, Princ in dvorne gospe. I, II. 1968; E. M. Remarque, Noč v Lizboni. 1964; A. Seghers, Sedmi križ. 1950; J. Thorwald, Stoletje kirurgov. 1957; B. Traven, Dvokolnica. 1965; iz rušč. I. Ehrenburg, Padec Pariza. 1959; B. Gorbatov, Neukročeni. 1946; P. Pavlenko, Sreča. 1949; N. Vodovozov, N. V. Gogolj. 1947; iz hrvašč. Hrvatski povojni novelisti. 1950; M. Krleža, Bitka na Bistrici Lesni. 1948; Hrvatski bog Mars. 1949; iz španšč. I. Icaza, Mešanci. 1954; v italijanščino je prevedel F. Planina, Slovenia, guida turistica. 1965. Kot založnik (Akademska založba) je Š. načrtno skrbel za izdajo redkih in pomembnih slov. del, ki so izvirno obravnavala slov. kult. zgod.; mdr. A. Slodnjak, Pregled slov. slovstva. 1934; M. Dolenc, Pravna zgod. slov. ozemlja. 1935; Trubarjev katekizem. 1935; F. Stelè, Monumenta artis slovenicae. I, 1935; II, 1938; F. Prešeren, Gedichte, v prevodu L. Novy, 1936; Fr. Ramovš, Kratka zgod. slov. jezika I, 1936; M. Rupel, Valvasorjevo berilo, 1936; (II. del 1941 dotiskan, 1945 uničen); O. župančič, ZbD I-IV, 1936–8; Janez Svetokriški, Sacrum promptuarium. 1937; M. Kos-Fr. Ramovš, Brižinski spomeniki. 1937; I. Prijatelj, KPZS I-IV, 1938–40 (V. del dotiskan, 1943 uničen); A. V. Isačenko, Slov. verz. 1939. – Kot bibliofil se je Š. ukvarjal tudi z opremo knjig in jih sam nekaj opremil. – Prim.: osebni podatki; SDL II, 157; Repertoar 654; Mentor 1918–9, 75; Prosvetni glasnik 3, pril. Faktorskemu glasniku 1939, 26–7; SlovBibl 1945 –; Bibl. Leksikogr. zavoda II, Zgb, 1957; VII, 1963; Delo 1970 št. 54. *

Uredništvo: Škerl, Silvester (1903–1974). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi653549/#slovenski-biografski-leksikon (16. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine