Slovenski biografski leksikon

Šivic Pavel, skladatelj, koncertni pianist, glasbeni publicist, r. 2. febr. 1908 v Radovljici gozd. inž. Antonu (gl. čl.) in Mariji r. Wesiak, živi v Lj. Osn. šolo 1914–8 in II. drž. gimn. 1918–26 je obiskoval v Lj., po mat. študiral glasbo na srednji, nato na visoki šoli drž. konserv. (prof. J. Ravnik, SBL III, 43–4; S. Osterc, ib. II, 236; L. M. Škerjanc, gl. čl.) in dipl. kot prvi absolvent Osterčeve kompozic. šole; hkrati je poslušal 6 sem. germanistiko na filoz. fak., organiziral študente, bil soustanovitelj društva lj. konservatoristov; 1931–3 je študiral na mojstrski šoli drž. konservatorija v Pragi (V. Kurz, J. Suk), 1933 dipl.; po odsluženju voj. roka je bil v Lj. 1934–9 docent na drž. konservatoriju, od 1939 na glasb. akad., vmes 1936, 1938 na štud. repetitoriju v Pragi (A. Hába, V. Kurz); bil je vodja učitelj. pev. zbora Emil Adamič (z njim na turnejah v Bosni in Dalmaciji). Apr. 1941 je bil mobiliziran, ujet in prepeljan v oficir. ujetn. taborišče Lübeck (tu zasnoval več skladb, večinoma izgubljene, npr. Dekle ob oknu …), pozneje v ujetništvo v Italijo (v Sulmoni ustvaril Šolsko suito za 3 violine, violo in klavir); po ital. kapitulaciji se je rešil ujetništva, od nov. 1943–avg. 1944 poučeval na glasb. akad. v Lj., sept. 1944 odšel v partizane in postal kot podpor. član propagandnega odd. GŠ NOV in POS z imenom Ljubljanski. Jan. 1945 je prevzel vodstvo Invalid. pev. zbora v Vojni vasi, z njim nastopil v Črnomlju, marca odpotoval v Bari (Italija), tu dirigiral več koncertov; v 2. pol. apr. je z zborom odplul preko Splita v Biograd n. m., 10. maja nastopil na radij. oddaji v osvob. Lj., 6. jun. zadnjič; priložnostno mu je še dirigiral 1947, 1952 in 1953. Od 15. maja 1945 je bil delegat lj. Opere, od konca maja 1945 do avg. 1946 vodja odseka za glasbo v min. za prosveto LRS (zavzemal se za ustanavljanje glasb. šol po vsej Sji) in vodil pev. zbor delav. društva Slavec; od sept. 1946–9 je bil izr. prof. na akad. za glasbo v Lj., 1948 bival študijsko v Pragi, do dec. 1950 načeloval glasb. odd. Radio Lj., od dec. 1950 je na akad. za glasbo izr., od jun. 1962 red. prof. za klavir, metodiko, klavirsko lit. in spoznavanje glasb. umetnosti. Kot pedagog je vzgojil nekaj obetajočih talentov (Tanja Štrukelj); je preds. Društva glasb. pedagogov Sje in Zveze glasb. pedagogov Jsle, zastopa ju na konfer. Mednar. društva za glasb. vzgojo (additional member) na Dunaju 1961, v Budimpešti 1964, Interlakenu 1965, Dijonu 1967. Dobil je red zaslug za narod III. stopnje. – Že v času študija je Š. nase opozarjal s kompozicijami in pianist. nastopi (priložn. koncerti po Sji, v Murauu, Avstr.), mdr. z izvedbo Štiri pesmi, za sopran in komorni orkester, zlasti pa z opereto Oj, ta prešmentana ljubezen (libreto M. Simončič, SBL III, 312) v lj. Operi 1931. Uglasbil je: solistične pesmi, mdr. 16 samospevov (na besed. razl. avtorjev, od J. Wolkerja do M. Mejaka), nastajali od 1938, 1946 izšli v samozal.; partizanske na besed. L. Kusterja, Kajuha, Marice Trbovšek idr. gl. zbirko Zdravo tovariš! Lj. 1945; nato še: Ciproš (J. Glazer), 1951; Fragment (O. Župančič) 1957; Samota (A. Fritz-Eulan), za sopran, 1964; Tri pesmi … (I. Senčar, P. Zidar) za bariton, 1964; Štiri pesmi (M. Bor) za tenor, 1964; štiri pesmi (M. Bor, P. Golia) za bas, 1964; Pet pesmi (V. Vodnik, O. Župančič … ) za sopran, 1964; Pet pesmi (T. Pavček, J. Udovič … ) za mezzosopran, 1964; Brinovka (S. Kosovel) za alt in klavir, instrumentiral tudi za orkester; zbore, moške: med bivanjem v ujetništvu: Oče naš (J. Žigon), 1941; V čas velikonočni (R. Miklič) 1941; med NOB: Dekle ob oknu … (izgubljena, rekonstruiral po spominu in postavil v 4-glasen stavek, NZb 1954; po petju borcev zapisal Svobodna Sja (Slov. kremeniti) in jo priredil za 5-glasen moš. zbor; Tovariš Tito (VI. Nazor); Nocoj, tovariši v napad (Fr. Kosmač) itd. gl. Partizanska pesem. 1945; Jesenska (E. Cestnik) 1947; Ob razhodu (P. Levec) 1948; Mi gremo (M. Bor), 1949; razl. besed. M. Mahniča, 1951–3; Zimski počitek (T. Vidmar) 1952; Počastimo žrtve (M. Klopčič) 1955; še iskra tli (J. Šmit) 1966; ženske, mdr.: Pomladni pozdrav (O. Župančič) 1946; Veter pomladni (B. Fatur) 1954; mešane, mdr.: Vstajenje Primorske (I. Gruden) 1947; Kovaška (O. Župančič) 1948; Domovina je ena (isti); Borba, Drevesa v dolini (S. Kosovel) 1954; Pesem mladih (Iris Rosalis Orton) 1962; množične s klavirjem, mdr.: Toplo utriplje srce (P. Levec) 1947; Himna svobodi, Pesem zmage (M. Klopčič) 1955; Zapojmo slavospev (isti) 1963; mladin., mdr.: Kje je zdaj naš očka (M. Apih), gl. Izdaje odseka za prosv. pri Preds. SNOS-a; Po cestah zledenelih (Fr. Kosmač), NZb 1948; V pozni noči, ib.; Soldaška (Fr. Prešeren), gl. Sedem Prešernovih pesmi. Lj. 1948; ter za 100-letnico r. S. Gregorčiča pesmi: Dneva nam pripelji žar, Naš narodni dom; priredil Zvezno (Bratje v kolo se vstopimo …, A. Nedvĕd) za mladin, zbor, vse 3 gl. Izdaje SNOS-a, psevd. Ljubljanski; Instrumentalne skladbe: po vzoru S. Osterca 12-tonske študije v obliki male klavirske suite, 1938. (samozal.), 1939 izvaj. v Pragi; bliže tradiciji so: Mařenka, za 2 klavirja; Sonatina za violončelo in klavir, 1939; Suita za saksofon in orkester, 1939, prirejena 1954 za klarinet in orkester; Suita za violo in klavir, 1941; 1943–4: Orgelska suita; Pet nar. motivov za pikolo, trobento, pozavno, kontrabas, klavir in tolkala v razl. sestavih; za violinista K. Rupla (SBL III, 165–6) je napisal Sence za violino in klavir, Črnomelj 1944; skladbe za klavir: 6 pièces pour piano. 1946, 1955²; Burleska 1947; Sonata 1948; Kolo 1949; Spomini – Svetli prameni, 1953; Variazioni … 1955; Improvizacije … 1957, 1962²; Mazurka à la Chopin, 1959; Madame Dola-re capricieuse … 1960, obj. 1961; za instrument in klavir: Mala suita za violino in klavir … 1929; Sonata za flavto in klavir, 1948, obj. 1954, 1962²; Pustna suita za klarinet ali trobento in klavir, 1951; Variacije za violo in klavir, 1953; Sonata za violino in klavir, 1956, obj. Zgb 1964; Štiri skladbe za trobento in klavir. 1958, obj. 1964; Igra za oboo in klavir, 1960; Notturno za saksofon in klavir, 1965; Pet prigodnic, 1967; za orkester: Divertimento za klavir in ork., 1949; Žalna oz. Svečana predigra za mezzosopran, meš. zbor in ork., 1949; Klici samote (L. Novy) za mezzosopran in ork., 1954; Rdeči oblaki (4 pesmi) za sopran, bas in vel. ork., 1959; dela z značilnimi instrumentalnimi sestavi, specif. instrumentnimi registri idr. zvočnimi učinki, mdr.: Pravljice iz ledene dobe (T. Vidmar) za basbariton, violončelo, kontrabas, klavir in tolkala, 1958; Cvet pelina (L. Krakar) za sopran, godalni kvartet in tolkala, 1962; Alternacije za simf. ork., 1963 (Prešernova nagrada 1965); Interpunkcije za klarinet, klavir in ksilofon, 1965; A tort et à travers, za klavir, 1967; Premene za 2 klavirja, 1967; Trio za klavir, violino in violončelo, 1968; Musique pour Quinze, 1968; Pour le cor, suita za rog in klavir, 1969; Emotions fugitives za klavir in mali orkester, 1969; Musique concertante, za pozavno in orkester, 1969; balet Dogodek v mestu Gogi (Sl. Grum) 1967; razno filmsko glasbo. Že med 1936–40 je Š. pisal mladin. skladbe, mdr. Mikijev god … za klavir, 1936; za Trboveljske slavčke Slepa muzikanta (J. Wolker) za mladinski zbor, 1937; Trije mladinski zbori (M. Klopčič) za petje in klavir, 1938 (samozal.); za mladin. zbore: Krt (D. Gorinšek) 1951; Plašljivec (J. Jovanović-Zmaj) 1952; Prsti (F. Bevk) 1952; Pomladansko kolo (Ks. Prunk) 1955; Sraka, Kadar se polžek razjezi (ljud.) 1957; Pastirček veter (F. Zbašnik) 1960; Jožek ima hiško (I. Gruden) 1960, idr. Klavirske skladbice za mladino, 1952, 1956²; štiri otroške skladbe za klavir in godalni orkester, 1958; Pet spomladanskih pesmi, 1960; Otroška astronomija … 1961; Za drobne prste, 7 klavir. skladbic, 1966 (samozal.). Priredil je za klavir A. Lavrinov Tapan, 1956; P. I. Čajkovskega Letni časi, 1959; prispeval dela v razne zbirke: Mamici v radost. Instruktivna zbirka … 1958; Z. Bradač, Dobra tovariša. 1961; St. Čolaković, Album jsl klavir. kompozicija za najml. 1966; za tisk pripravil Partizanski napevi. 1945, 1946² (1-glasne pesmi, 2. izd. razširjena z nasl. Naša pesem); Zdravo tovariš! 1945 (solist pesmi). Pisal operno kritiko v J 1936–40, z njo populariziral glasbo, po 1945 v listih Delo, LdP, SPor, Zvuk; razpravo o Metodiki klavir. igre (SGR 1952, Gkp 37–9, 70–3; 1953, 1955–7, 1959–60); sodeluje v uredništvu Grlice. Izdal je skripta: Zgod. razvoj klavir. glasbe. 1961; Chopin in njegov opus. 1965. – Pomembni so tudi Š-evi pianistični koncertni nastopi, med NOB v oddajah radij. postaje OF, po 1945 gostovanja po Jsli, Avstriji, Zah. Nemčiji in Nizozem.; komorno sodelovanje s priznanimi koncertanti: A. Dermota, 1938 v Lj.; violist Giusto Cappone (1949, Bgd); basist Kim Borg (1957 Lj. in Bgd); violončelista Paul in Maud Tortelier (1960 Lj. in Bgd); predavanja z izvedbami del jsl skladateljev (Zah. Nemčija, Nizozem. 1962, 1966; Avstrija 1967) ter ciklusi komentiranih oddaj v RTV Lj. (Štiristo let klavirske glasbe, Dvesto let godalnega kvarteta).

Š. je že v študij. letih našel ustvarjalne pobude v sodobnih umetn. tokovih, zlasti v dvanajsttonski glasbi. Imel pa je smisel tudi za ljud. izraznost, ki jo je uveljavil zlasti v času NOB in po osvoboditvi. Po udeležbi na festivalu Mednar. društva za sodobno glasbo (SIMC) v Zürichu 1957 (gl. Zvuk 1959, 233–5) in ko je organiziral društvo za reprod. sodobne glasbe Collegium musicum 1957 v Lj., ustvarja v sodobni zvočnosti. – Doslej se je držal razumskega izhodišča, ki podrobno razglablja o zakonitosti tonskih sestavov in išče novih izraznih možnosti (V. Ukmar 1948); je dosleden pristaš sodobne glasbe z invencijo v svojstvenih harmonskih in duhovitih orkestralnih kombinacijah ter s posebno pozornostjo arhitektoniki in melodijski liniji (D. Cvetko, 1963); v nekaterih novejših delih izpričuje živo nagnjenje za sodobne težnje, vendar se ne oprijemlje za vsako ceno modnih novosti (I. Petrič, 1965); najinteresantnejša karakteristika Š-eve ustvarjalnosti je njegov konstantni in vedno budni smisel za iskanje in ustvarjanje izvirnih formalnih in vsebinskih zamisli in odločitev (R. Ajlec, 1968). – Prim.: osebni podatki; rkp. del (NUK in zasebna last); personalna mapa AG; prijavnica DSS Lj.; Repertoar 156, 226, 245; Pesem delu, moški zbori. I, Lj. 1945, 31; Ukmar-Cvetko-Hrovatin, Zgod. glasbe. 1948, 512, 517, 520, 525–6; Partiz. pesem. Ur. R. Hrovatin. 1953, 28 sl.; Slavko Repe, 10-letnica Inval. pev. zbora 1944–54. 1954, 17 sl.; NZb 1954, Gkp 6, 21–2 (s sliko); Grlica I (1955) – VIII (1962); Naša partiz. pesem. Ur. R. Gobec. 1959, 58 sl.; Muzička enc. Zgb 1963, 675 (s sliko); Pesem borb in zmag … Ur. B. Gerlanc. 1964, 29, 48 (slika), sl. (popravi: Zvezna in Bratje v kolo se vstopimo nista Š-evi originalni, ena je priredba Ant. Nedvĕda); Pjesi jsl kompozitorov dlja fortepiano. Moskva 1965, 13–4, pass.; Sd 1965, 1316; Delo 1968, št. 31 (s sliko); 1970, št. 342 (s sliko); Kompozitori Jsle. 1968, 575 (s sliko); Grlica 1967–8, 32–3; Zvuk 1968, 279 sl. (s sliko); Koncertni list. Lj. 1968–9, št. 6, 20–1. Hr.

Hrovatin, Radoslav: Šivic, Pavel (1908–1995). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi651858/#slovenski-biografski-leksikon (24. avgust 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine