Slovenski biografski leksikon

Širok Karel, mladinski pesnik in pisatelj, brat Alberta (gl. čl.), r. 26. okt. 1889 v Šmartnem v Brdih, ustreljen kot talec 5. jan. 1942 v Dragi nad Begunjami na Gorenj. Po osn. šoli v Kozani (Brda) 1895–901 je obiskoval gimn. v Gor. in Trstu do 1905, učiteljišče v Kopru 1905–9. Učiteljeval je od 1909 v raznih krajih po Tržaškem, najdlje v Škednju, kjer je vodil dram. krožek, nastopal kot igralec; odpuščen iz službe 1925, je nato urejal polit. list Novice. L. 1926 je prišel v Jslo, bil učitelj v Črnomlju, potem diplomat. uradnik 1926–9 v Trstu pri jsl konzulatu, 1929–38 pa v Clcu. Zaradi stikov s kor. Slov. in očitnega nasprotja do nacizma je bil po priključitvi Avstrije k Nem. aretiran, pol leta zaprt, izgnan v Jslo; 1941 so ga Italijani izročili Nemcem, ti so ga v Clcu obsodili na smrt.

Š. je izdal pesmi: Jutro (Trst 1920), od kritike manj ugodno sprejete; Polžja hišica (Lj. 1926; ilustr. S. Šantel); Kapelica (Lj. 1935), prisrčne, oblikovno zrelejše, motivno grajene na nar. legendah, prepojene s primor. nar. bolečino; – prozo: Slepi slavčki (Gor. 1922, ilustr. Avg. Černigoj; ocena: M. Jarc, LZ 1923, 653–4) kažejo večjo življenj. globino in umetn. prizadevnost; Trije bratje in trije razbojniki (Mladin. knj. 1951, ilustr, Gvido Birolla; srb. prevod: Bgd, Dečja knjiga 1954 in alban. prevod). – Sodeloval je mdr. pri listih: Ciciban, Dan, E, J (npr. 1926, št. 105: Iv. Cankar zadnjikrat v Trstu), Jsla, NG, Njiva (Trst 1919), Novi rod (Trst; 1921–6), Zk (psevd. Andrejev; 1909–15). Več pesmi je bilo prevedenih v češ. – Ocene: F. Bevk, DS 1920, 87; Iv. Pregelj, ib. 1923, 299; M. Jarc, LZ 1920, 433–4; 1923, 653–4; F. B., M 1923, 438; Km., ib. 1926, 190; J. P., ib. 1936, 113; td., S 1935, št. 278. – Prim.: podatki brata Alberta (arhiv SBL); NE IV, 650; SDL II, 155; Ribičič Jos., Razgl 1947, 138–9; A. Ocvirk, SR 1948, 272–4; Brandner Anton, Svoboda 1949, št. 4, str. 16–8; PDk 1951, št. 208 (s sliko); 1952, št. 5 (s sliko); Bibliografija, Zgb 1957, I/2, 429; 1963, II/1, 120–1; St. Janež, Zgod. slov. knjiž. 1957, 610–1; B. Pleničar, Ciciban, Bibl. kazalo. 1970. Kr.

Koblar, France: Širok, Karel (1889–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi651362/#slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠIROK Karel, mladinski pesnik, šolnik, narodno-polit. delavec, r. 26. okt. 1889 v Šmartnem v Brdih, u. kot talec v Dragi nad Begunjami na Gorenjskem 5. jan. 1942. OČe Andrej, učitelj (gl. čl. o bratu Albertu), mati Marija Čadež, kmetica. Osn. š. v Kozani (1895–1901). gimn. v Gor. in Trstu, kamor se je družina preselila 1903. Učiteljišče je obiskoval v Kopru (1905–09). Leta 1910 je kot suplent poučeval na šoli CMD pri Sv. Jakobu v Trstu, nato v Škednju (1912–22), vmes eno ali dve leti pri Sv. Ivanu, od 1922 do 1924 v Rojanu. Medtem se je aktivno ukvarjal z gledališčem in glasbo. Pod vodstvom Milana Skrbniška je nastopal z bratom Albertom v Nar. domu, v Škednju je prirejal gled. predstave, vodil dramsko šolo, igral in režiral; 1921 je tam režiral Kralja na Betajnovi. V letih 1924–26 je sodeloval pri predstavah Šentjakobske čitalnice. Bil je član orkestra GlasbM, v katerem je igral kontrabas, igral pa je tudi violino in čelo. 1918 je na šoli CMD poučeval petje. Posvečal se je kot amater slikarstvu in modeliranju. Glasbeno je deloval tudi v poznejših letih v Celovcu, kjer je vodil mlad. zbor in skupino harmonik. - 1924 je bil odpuščen iz službe in je prevzel ured. Novic. 1926 se je izselil v Sjo in učil eno leto v Črnomlju. Pesniku Vinku Beličiču, ki je bil njegov učenec, je ostal v spominu »njegov koščeni, bledikasti obraz z močnimi zobmi, velike črne oči in vranji od črnine kar svetlikajoči se lasje«. Zatem je stopil v diplomatsko službo kot uradnik na konzulatu v Trstu (1926–29), nato v Celovcu (1929–38). V obeh krajih ga je nadzorovala policija. Med bivanjem v Celovcu je imel stalne stike z Beogradom, predvsem z Antonom Batageljem in Ivanom Rudolfom. Njegovo delovanje pred začetkom vojne, stike z A. Ivančičem, F. Kravanjo in A. Knezom je podrobno opisal A. Ferenc (Akcije organizacije TIGR v Avstriji in Italiji spomladi 1940). 11. jun. 1940 ga je nem. policija aretirala zaradi sodelovanja s člani organizacije, ki je pripravljala sabotažne akcije, potem ko je nasedel dvema nem. zaupnikoma. Po treh mesecih so ga izgnali v Jslo. Učil je v šoli na Grabnu v Lj. Ob napadu na Jslo se je umaknil proti vzhodu, prišel do Sarajeva, a ni mogel naprej, zato se je vrnil v Lj., kjer so ga it. oblasti na poziv nem. policije 2. jun. 1941 aretirale. 25. jun. so ga odpeljali v Trst, zaprli v Coroneo in ga 1. jul. 1941 izročili nem. policiji v Clcu, kjer je bil obsojen na smrt. V Begunje na Gorenjskem naj bi ga prepeljali mesec dni pred ustrelitvijo v Dragi. Po pričevanju brata Alberta je bil Karel »samozavesten in glasen človek, živahnih besed in kretenj, sila čustven. Bil pa je razdvojen in nemiren duh.« - Pesmi je začel objavljati najprej v Zk (1909–15), nato v raznih revijah in listih (Njiva, NRod, Jaselce, KolGMD, NR, E, NG, Istra, Jsla). Več pesmi je bilo objavljenih V Cicibanu. Do odhoda iz Trsta so izšle tri knjige: 1920 Jutro, ki vsebuje približno 40 pesmi, povečini mladinske ali namenjene mladini, vendar je zbirka, ki je bila razprodana v nekaj dneh, še vsebinsko neenotna; 1922 je v Gor. izšla zbirka črtic iz živalskega življenja Slepi slavčki, ki jo je ilustriral A. Černigoj; 1926 v Lj. Polžja hišica, zbirka nevsiljivo poučnih otroških pesmi, ki jo je ilustriral Saša Šantel. Ob izidu Slepih slavčkov je Miran Jarc v LZ 1923, 653–54, zapisal: »...v spominu mi je bilo še njegovo Jutro, in čudil sem se razdalji, ki zeva med obema knjigama. Tedaj pa sem spoznal, da je moral pesnik od onega časa pač mnogo doživeti...« (druge ocene gl. SBL III, 623–24). Umetniško najbolj dognana je Š-ova pesniška zbirka Kapelica (Lj. 1935), v kateri se prepletata religiozni in nacionalni motiv. Nekaj teh pesmi je neločljivo povezanih z dogajanjem in doživljanjem ob Bazovici in jih vključujejo v spominske proslave. Najbolj pretresljiva in najbolj priljubljena Š-ova pesem je Kako je bilo tebi, Marija, pri srcu takrat. Postumno je izšla v Lj. pri MK (1951) pripovedka Trije bratje in trije razbojniki. Zgodbo je Š. v nadaljevanjih pripovedoval sinu Bogdanu, ko ga je tedensko obiskoval iz Celovca v Lj., potem ko mu je 1931 umrla žena Bronislava. Knjigo je uredil Albert Širok, ilustriral Gvidon Birolla in je bila prevedena v srb. (l954) in alb. 1976 so ponatisnili Polžjo hišico z ilustracijami Lidije Osterc. Več Š-ovih pesmi je prevedenih v češč. in več je uglasbenih (Kogoj, Adamič, Bravničar, Švara, K. Pahor, B. Šček). Nekaj časa je v Kozani v Brdih deloval zbor Karel Širok, mar. 1978 pa so po njem poimenovali slov. osn. šolo v ul. Donadoni v Trstu.

Prim.: SBL III, 623–24 in tam navedena liter.; SGL III, 693; J. Ribičič, K. Širok, Razgl, Trst 1947, 138–39; bp. Talec K. Širok, PDk 4. sept. 1951; A. Širok, Nekaj besed o K. Široku, Trije bratje in trije razbojniki; St. K., K. Širok, pesnik in talec, PDk 5. jan. 1952 s sl.; S. Janež, Zgod. slov. knjiž., Mrb. 1957, 610–11; A. Cronia-M. Jevnikar, La letteratura giovanile jugoslava, Edit. Trevisini, Milano 1968, 150; V. Beličič, Liki iz naše preteklosti, RAITrstA 3. apr. 1968; Prosv. zbornik, Trst 1970, 62; Sv. Jakob, 128; M. Jevnikar, Slovenska literatura v Italiji, RAITrstA 7. maja 1981; 75 let GlasbM, Trst 1985, 42, 45 skup. slika; Ferenc, Tigr, pass., slika 51.

ldt

Debelli Turk, Lida: Širok, Karel (1889–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi651362/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (25. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine