Slovenski biografski leksikon

Širca Marijan (Anton), nabožni pisec, r. 7. jan. 1854 v Pliskovici na Krasu kmetu Janezu in Mariji r. Šuc, u. 28. okt. 1932 na Brezjah. Gimn. je obiskoval v Gor., kot osmošolec stopil 1873 v franč. noviciat v Nazarje, študiral na Kostanjevici (1878 ord.). Bil je 1881 učitelj klerikov, pridigar in spovednik na Kostanjevici, 1883–903 učitelj klerikov-novicov na Trsatu, vmes 1890–2 gvardijan; na Brezjah bil 1909–12 rektor, 1915–7 tu prestajal vojno, 1917 bil v Pazinu, 1918 v Novi Štifti, 1920 v Nazarjih, 1922 v Brežicah, naposled na Brezjah do smrti. – Š. je napisal: Brevi notizie intorno all' antico santuario della Madonna delle Grazie in Tersatto. Reka 1889; Vjenac bogoljubnosti ili različite molitve. Winterberg (Češka), b. l., 320 str.; Uzljubimo Mariju. Reka 1899; Gospode, uči nas moliti! … Zgb 1904; priredil in prevedel: Osmina serafinska ali osemdnevne duhovne vaje. Gor. 1881 (VII + 144 str.); Duhovne vaje po sv. Aljfonzu Lig. z nekterimi nauki in molitvami. Gor. 1891; Hišni misijon ali duh. vaje. Po sv. Aljfonzu Lig. …, 2. pomn. izdaja, Novo mesto 1900; članke: v Cfr (pod šifro P. n. n.); Glasnik jsl franjevaca 1891 (Sarajevo): Trsatsko svetišče. Iz ital. prev. o. Jeronim Vladić; separat v nem.: Trsat, das kroat. Loretto, (iz AgTb 1903). – Prim.: r. matice, Pliskovica; franč. arhiv v Lj.; Simonič 504; ČZN 1926, 55; Cfr 1928, 83–6 (s sliko); 1932, 379 (s sliko); S 1932, št. 249 (s slika). M. Golia

Golia, Modest: Širca, Marijan (1854–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi651074/#slovenski-biografski-leksikon (14. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

ŠIRCA Marijan (Anton), nabožni pisec in prevajalec, r. 7. jan. 1854 v Pliskovici na Krasu, u. 28. okt. 1932 na Brezjah. Oče Janez, kmet, mati Marija Šuc, gospodinja. Gimn. v Gor., kot osmošolec je stopil 1873 v franč. noviciat v Nazarjah, študiral na Kostanjevici in bil 1878 ordiniran. Najprej je bil učitelj klerikov, pridigar in spovednik na Kostanjevici, od 1883–1903 učitelj klerikov-novincev na Trsatu, vmes 1890–92 gvardijan, na Brezjah je bil do 1917, od 1909–12 rektor, 1917 je bil v Pazinu, 1918 pri Novi Štifti, 1920 v Nazarjah, 1922 v Brežicah, nato do smrti na Brezjah. - Š. je pisal v slov., hrv. in it. o zgod. Trsata in Loreta, predvsem pa o duhovnih vajah, o Mariji in molitvah. Važnejša dela so: Brevi notizie intorno all'antico santuario della Madonna delle Grazie in Tersatto, Reka 1889; Trsat in Loreto. V spomin šeststoletnice prenosa sv. hišice Marijine na Trsat in v Loreto, KMD 1896, 16–28; Vjenac bogoljubnosti ili različite molitve, Winterberg (Češka), brez letnice, 320 str.; Uzljubimo Mariju, Reka 1899; Gospode, uči nas moliti!..., Zgb 1904; priredil in prevedel je: Osmina serafinska ali osemdnevne duhovne vaje, Gor. 1881; Duhovne vaje po sv. Aljfonzu Lig. z nekaterimi nauki in molitvami, Gor. 1891; Hišni misijon ali duh. vaje. Po sv. Aljfonzu Lig..., 2. pomn. izd., Novo mesto 1900. Članke je pisal v CFr (podpis P. n. n.) in v Glasnik jsl. franjevaca.

Prim.: M. Golia, SBL III, 623 in tam navedena literatura.

Ured.

uredništvo: Širca, Marijan (1854–1932). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi651074/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (14. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine