Slovenski biografski leksikon

Šerko Alfred ml., raziskovalec krasa, speleolog, r. 17. febr. 1910 v Münchnu nevrologu in psihiatru dr. Alfredu st. (gl. čl.) in Julijani r. Krajc, u. 7. sept. 1948 ubit od strele na cesti pri Raši v Istri, pok. na Viču — Lj. Kot otrok je s starši bival na Dunaju in v Trstu, 1914–8 v Cerknici, nato v Lj. Tu je obiskoval klas. gimn. 1920–8 (mat. 1928), študiral medic. do 1930, nato en semester v Innsbrucku, končno v Gradcu (tu prom. 1934). Nov. i. l. je bil v Lj. aretiran, febr. 1935 zaradi komunizma obsojen v Bgdu na 1 leto strogega zapora v Sremski Mitrovici. Po opravljenem enolet. stažu v Lj. je tu študiral geogr. in geologijo (dipl. okt. 1940), disertacije o porečju Ljubljanice zaradi vojne ni skončal. Od maja 1942 je bil v koncentr. taborišču Scipione pri Parmi, po italij. kapitulaciji pobegnil in se zaposlil pri kmetih, se spomladi 1944 pridružil italij. partizanom. Jeseni je obšel fronto, se v Rimu javil jsli vojni misiji, odpotoval prek Barija in Splita v Zadar, tu delal v bolnišnicah VIII. korpusa. Po maju 1945 je bil voj. zdravnik v Postojni, jul. demobiliziran, sodelavec Gozdar. inštituta Sje za hidrogeol. kraškega področja, znanstv. referent pri Postojnski jami in jam. muzeju, upravnik Postojnske jame, od sept. 1947 tudi vodja Zavoda za raziskovanje krasa (ust. 21. jun.) SAZU. L. 1948 je bil imenovan za hon. predavatelja za geogr. krasa na lj. filoz. fak., nastop službe je preprečila smrt.

Š. je bil po značaju in zanimanju izrazit Kraševec; v rani mladosti je dobil stik s kraškim svetom in ljudmi v Cerknici, kamor je pozneje odhajal na počitnice; v dij. letih kot navdušen jamar gonilna sila v Društvu za raziskovanje jam Sje, njegov tajnik do 2. svet. vojne. Sestavil je prvi slov. kataster jam, oskrbel izčrpne in strok. neoporečne zapisnike o izsledkih ekskurzij, ki jih je večkrat sam usmerjal po določenem programu; po 1945 je z vso predanostjo uresničeval na slov. Krasu zaupane mu naloge. — Objavil je: Obrh Kolpe; Toplice v jami (GV 1939, 128–30), krajša, a tehtna prispevka; Barvanje ponikalnic v Sji (ib. 1946, 125–39), kritično vrednotenje dotedanjih izsledkov; Kraški pojavi v Jsli (ib. 1947, 43–70) o obsegu, značaju kraš. pokrajin; vrsto kart, rezultat lastne svojevrstne metode. Od rokopisov so po smrti deloma izšli: Kotlina Škocjan pri Rakeku (GV 1948–9, 195–202); Kras (Proteus 1949–50, 81–6); Ljubljanica (GV 1951, 3–16); Vodnik po Postojnski jami in drugih turist. jamah v Sji. Uredil in dopolnil I. Michler. 1952, 1957² ter prevodi te knjižice: Postojnska jama i druge zanimljivosti Krasa. 1952, 1957; Die Grotte von Postojna u. sonstige Sehenswürdigkeiten d. Karstes. 1953, 1958, 1963, 1967; The Cave of Postojna 1953, 1957; The Postojna Grotoes and the Other Marvels of the Karst. 1964, 1967; Les grottes de Postojna et les autres curiosités du Karst. 1953, 1958, 1964; Le grotte di Postojna e le loro meraviglie sotterranee. 1963, 1967; izvleček iz te knjige o Postojnski jami in Škocjanskih jamah v slov. in shrv. prevodu. Več strokovnih poročil o našem Krasu v Inšt. za raziskovanje Krasa SAZU, Postojna. — Prim.: A. Melik, GV 1948–9, 339–41 (s sliko); A. Seliškar, Proteus 1948–9, 33–5 (s sliko); PV 1948, 364–5; I. Michler, Dr. Alfred Šerko, Postojnska jama in druge zanimivosti Krasa. 1952, 5–8 (s sliko). Svk.

Savnik, Roman: Šerko, Alfred mlajši (1910–1948). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi646549/#slovenski-biografski-leksikon (26. junij 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine