Slovenski biografski leksikon

Svetličič Frančišek, pesnik, r. 2. apr. 1814 v Idriji Martinu in Mariji r. Golob, u. 22. febr. 1881 v Lj. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval 1827–35 lj. licej, študiral bogosl. (ord. 5. avg. 1839). Bil je kaplan v Rovtah nad Logatcem do 1843, Cerknici do 1846, na Vrhniki do 1856, župnik v Sorici do 1863, Godoviču do 1879. Kot deležnik banke Slovenija je izgubil vse premoženje, odšel nov. 1879 v pok. na Razdrto, pozneje živel v Lj. s podporo duhovn. prijateljev, u. v hiralnici. — S. je najboljši pesnik noviške dobe. Za pesništvo ga je pridobil Fr. Metelko (SBL II, 106 sl.), vplivala je nanj KČ, zlasti Prešeren. L. 1846–69 je sodeloval pri N, Vodnikovem spomeniku (1859), SG (1860–3). Ni bil priložnostni pesnik, marveč izpovedovalec svoje notranjosti; odlikuje ga tehtna vsebina in skrbna, večinoma sonetna oblika. Prešernov vpliv je tu in tam tako močan, da je marsikatera pesem, posebno satirična, skoraj parafraza Prešernove, npr. Pesnik (SG 1861, 9). Predmet liričnih pesmi mu je razmišljanje o življenju, sreči in nesreči; čeprav je osn. čustvo trpko, skoraj pesimistično, povsod zmaguje zaupanje v Modrost in Pravičnost, npr. Življenja namen (N 1846, 77); Življenje (ib. 1847, 45; 1852, 77; šifra: -č); Minljivost (ib. 1852, 9; šifra: -č); Pot skozi življenje (SG 1861, 1). Najrajši uporablja primere iz narave, dom. dela (oranje, sejanje, košnja, žetev) ali romantične prispodobe (vožnja po morju, popotnik, romar, jetnik). Zaradi svojega jasnega in trdnega življenj. nazora prehaja marsikatera pesem v čisto poučnost, npr. Dekletom (N 1849, 55); Mladenčem (ib. 1853, 256; šifra: -č). Njegova poznoromantična, k razmišljanju nagnjena osebnost se kaže zlasti v pesmih, kjer se ustavlja ob veličastvu narave ali kjer mu posamezni kraji bude spomin na preteklost ter razmišlja o nar. prihodnosti, npr. Na planini (SG 1860, 97); Hrušica (N 1864 391–2); Na Mravljiškern vrhu (ib. 1867, 238–9); Slov. junak (Marn XIX, 59–60); V spomin slov. junaka (N 1846, 149; šifra: -č); Slovencem (SG 1861, 37). — Pripovedne pesmi zajema najrajši iz ljud. izročila; v snovi se čuti spomin na kraje, kjer je služboval, npr. Cerkniško jezero (SG 1862, 41), Ukleti graščak (ib. 1863, 33–4), Turški križ (ib. 1861, 53), Zaklad na Hudem polju (N 1869, 424). Zložene so večinoma v nibelunški kitici. Erazem Ravbar (N 1847, 73; šifra -č), ki je zajeta iz Valvasorja, je napravljena popolnoma po Prešernovem Povodnem možu. Tudi v pripovednih pesmih prevladuje romantično vzgojna misel. Kakor kaže zapuščina, iz katere je zajemal J. Marn svoj spis v Jezičniku, je S. skušal pesmi popravljati in spopolnjevati; te poprave so verjetno v zvezi z namenom Ant. Janežiča (SBL I, 376 sl.), da mu izda pesmi v Cvetju. — Prim.: dopis župn. urada Idrija 16. maja 1968; Iuventus lj. gimn. 1828–35; Grafenauer II, 163–74; Marn XIX, 52–62; Prijatelj, Profili 127; Zssl II, kazalo; LZ 1881, 255; 1904, 447; N 1881, 72; S 1881, št. 22; SN 1881, št. 46, 47; J. Lokar, DS 1903, 592–9; St. Stanič, M 1922, 208–9; Arko, Zgod. Idrije. 1931, 247. Kr.

Koblar, France: Svetličič, Frančišek (1814–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635882/#slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Primorski slovenski biografski leksikon

SVETLIČIČ Frančišek (tudi France, Franc, Fran), pesnik, duhovnik, r. 2. apr. 1814 v Idriji, u. 22. febr. 1881 v Lj. Oče Martin, mati Marija Golob. Osn. š. v Idriji, licej (1827–35) in bogoslovje v Lj., kjer je bil posvečen v duhovnika 5. avg. 1839. Kaplanoval je v Rovtah nad Logatcem do 1843, Cerknici do 1846, na Vrhniki do 1856, župnik v Sorici do 1863, Godoviču do 1879, ko je bil upokojen. Za tem je živel na Razdrtem, pozneje v Lj., kjer so ga podpirali duhovniki prijatelji, ker je kot delničar banke Slovenija izgubil vse premoženje. Umrl je v lj. hiralnici. - V bogoslovju ga je za pesnjenje pridobil prof. Fran Metelko, objavljal pa je v N (1846–69), SG (1860–63), sodeloval pri Vodnikovem spomeniku 1859. A. Janežič je nameraval izdati njegove pesmi v Cvetju, S. jih je popravil in spopolnil. Nekatere pesmi so ostale v rkp. ostalini in iz nje je črpal J. Marn za spis o S. v Jezičniku. Učil se je pri Prešernu, zato se pozna njegov vpliv in tudi sonetna oblika, ostal pa je v okviru postromantike. V njegovi liriki prevladujejo razmišljanja, ki so zrasla iz življenjskih izkušenj in bojev. V pesmih se čuti njegovo toplo srce, ki bije za vse človeštvo. Najboljši je v razmišljajočih pesmih o človeškem življenju in slov. zgodovini: Življenja namen (N 1846), Življenje (N 1847), Minljivost (N 1852), Pot skozi življenje (SG 1861). Pogosto je poučen in se naslanja na tradicionalne vrednote in vero: Dekletom (N 1849), Mladeničem (N 1853). O domovini piše s toplo besedo, ponosen je na njeno lepoto, žalosten zaradi njene temne preteklosti: Na planini (SG 1860), Hrušica (N 1864), Na Mravljiškem vrhu (N 1867), Slov. junak (Marn, Jezičnik XIX), V spomin slov. junaka (N 1846), Slovencem (SG 1861). V pripovednih pesmih pogosto črpa snov iz ljudskega izročila in Valvasorja, opisuje pa predvsem motive, ki so povezani s kraji njegovega službovanja: Cerkniško jezero (SG 1862), Ukleti graščak (SG 1863), Turški križ (SG 1861), Zaklad na Hudem polju (N 1869). Te pesmi so zložene večinoma v nibelunški kitici. Erazem Ravbar (N 1847), ki ga je vzel iz Valvasorja, je napisan po Prešernovem Povodnem možu. Primere je pogosto zajemal iz narave in kmečkega dela, ima pa tudi romantične prispodobe (vožnja po morju, popotnik, romar, jetnik). – Več S-evih pesmi sta ponatisnila A. Janežič in Jak. Sket v svojih šol. berilih, ki so izšla pri MD v Clcu: A. Janežič, Cvetnik, I. del: Človeško življenje (1865 in 1881); II. del: Tolažba po zimi (1876 in 1887); Jak. Sket, Slov. berilo za 5. in 6. razr. sred. šol: Življenja namen in Zabavljica (1886, 1892 in 1903, drugič in tretjič pod spremenjenim naslovom Slov. čitanka); Slov. čitanka za 4. razr. sred. šol: Turški križ, Na planini in Ukleti graščak (1893 in 1912); Slov, čitanka za 2. razr. sred. šol: Tolažba po zimi (1901). Dve pesmi sta izšli Še: Zabavljica v Lovrenčičevem Brstju iz vrta slov. pesništva (MD Clc 1918) in v Mladiki (Gor. 1922); Ukleti graščak pa v knjigi Slov. balade in romance (MD Clc 1912). Šest pesmi je sprejel Alfonz Gspan v Cvetnik slov. umetnega pesništva do srede XIX. stol., II. knjiga (SM Lj. 1979). To so: Življenja namen, Življenje, Zabavljica, Erazem Ravbar, Vprašanje, Zvest prijatelj – zdravilo življenja. – S. je bil v svoji dobi pomemben pesnik, najboljši pesnik Novic. – Psevdonima: -č, -č Fr.

Prim.: Fr. Koblar, S. F., SBL III, 567–68 in tam navedena liter.; M. Jevnikar, Prim. v slov. kulturi, F. S., Mlada setev, Gor. 1946, 31; Alf. Gspan, Cvetnik..., II. knj., Lj. 1979 212–16 (pesmi), 417–20 (oznaka in opombe); Družina 1982, št. 16, 8.

Jan

Jan, Zoltan: Svetličič, Frančišek (1814–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635882/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 15. snopič Suhadolc - Theuerschuh, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1989.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine