Slovenski biografski leksikon

Svetličič Frančišek, pesnik, r. 2. apr. 1814 v Idriji Martinu in Mariji r. Golob, u. 22. febr. 1881 v Lj. Po osn. šoli v r. kraju je obiskoval 1827–35 lj. licej, študiral bogosl. (ord. 5. avg. 1839). Bil je kaplan v Rovtah nad Logatcem do 1843, Cerknici do 1846, na Vrhniki do 1856, župnik v Sorici do 1863, Godoviču do 1879. Kot deležnik banke Slovenija je izgubil vse premoženje, odšel nov. 1879 v pok. na Razdrto, pozneje živel v Lj. s podporo duhovn. prijateljev, u. v hiralnici. — S. je najboljši pesnik noviške dobe. Za pesništvo ga je pridobil Fr. Metelko (SBL II, 106 sl.), vplivala je nanj KČ, zlasti Prešeren. L. 1846–69 je sodeloval pri N, Vodnikovem spomeniku (1859), SG (1860–3). Ni bil priložnostni pesnik, marveč izpovedovalec svoje notranjosti; odlikuje ga tehtna vsebina in skrbna, večinoma sonetna oblika. Prešernov vpliv je tu in tam tako močan, da je marsikatera pesem, posebno satirična, skoraj parafraza Prešernove, npr. Pesnik (SG 1861, 9). Predmet liričnih pesmi mu je razmišljanje o življenju, sreči in nesreči; čeprav je osn. čustvo trpko, skoraj pesimistično, povsod zmaguje zaupanje v Modrost in Pravičnost, npr. Življenja namen (N 1846, 77); Življenje (ib. 1847, 45; 1852, 77; šifra: -č); Minljivost (ib. 1852, 9; šifra: -č); Pot skozi življenje (SG 1861, 1). Najrajši uporablja primere iz narave, dom. dela (oranje, sejanje, košnja, žetev) ali romantične prispodobe (vožnja po morju, popotnik, romar, jetnik). Zaradi svojega jasnega in trdnega življenj. nazora prehaja marsikatera pesem v čisto poučnost, npr. Dekletom (N 1849, 55); Mladenčem (ib. 1853, 256; šifra: -č). Njegova poznoromantična, k razmišljanju nagnjena osebnost se kaže zlasti v pesmih, kjer se ustavlja ob veličastvu narave ali kjer mu posamezni kraji bude spomin na preteklost ter razmišlja o nar. prihodnosti, npr. Na planini (SG 1860, 97); Hrušica (N 1864 391–2); Na Mravljiškern vrhu (ib. 1867, 238–9); Slov. junak (Marn XIX, 59–60); V spomin slov. junaka (N 1846, 149; šifra: -č); Slovencem (SG 1861, 37). — Pripovedne pesmi zajema najrajši iz ljud. izročila; v snovi se čuti spomin na kraje, kjer je služboval, npr. Cerkniško jezero (SG 1862, 41), Ukleti graščak (ib. 1863, 33–4), Turški križ (ib. 1861, 53), Zaklad na Hudem polju (N 1869, 424). Zložene so večinoma v nibelunški kitici. Erazem Ravbar (N 1847, 73; šifra -č), ki je zajeta iz Valvasorja, je napravljena popolnoma po Prešernovem Povodnem možu. Tudi v pripovednih pesmih prevladuje romantično vzgojna misel. Kakor kaže zapuščina, iz katere je zajemal J. Marn svoj spis v Jezičniku, je S. skušal pesmi popravljati in spopolnjevati; te poprave so verjetno v zvezi z namenom Ant. Janežiča (SBL I, 376 sl.), da mu izda pesmi v Cvetju. — Prim.: dopis župn. urada Idrija 16. maja 1968; Iuventus lj. gimn. 1828–35; Grafenauer II, 163–74; Marn XIX, 52–62; Prijatelj, Profili 127; Zssl II, kazalo; LZ 1881, 255; 1904, 447; N 1881, 72; S 1881, št. 22; SN 1881, št. 46, 47; J. Lokar, DS 1903, 592–9; St. Stanič, M 1922, 208–9; Arko, Zgod. Idrije. 1931, 247. Kr.

Koblar, France: Svetličič, Frančišek (1814–1881). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi635882/#slovenski-biografski-leksikon (17. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 11. zv. Stelè - Švikaršič. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1971.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine