Skvarča, Janko (1915–1943)

Skvarča Janko (Ivan)-Modras, nar. heroj, r. 27. jan. 1915 v Spod. Idriji, padel 20. dec. 1943 ob partiz. napadu na Bistrico ob Sotli (Sv. Peter pod Sv. gorami) kot komandir kozjanske čete. Njegov oče je bil delavec in se je l. 1915 preselil z družino v Zagorje ob Savi. Po končani osn. šoli se je S. izučil za ključavničarja in nato delal večidel v Celju, kjer si je pred vojno uredil lastno delavnico v Zavodni. V KPS je bil sprejet l. 1937, politično je deloval v Zvezi kmečkih fantov in deklet, delav. kult. društvu Svoboda, v telovadnih in drugih društvih. Zaradi revolucionarne dejavnosti so ga oblasti preganjale. V svoji delavnici je izdelal 1940 tiskarski stroj za ilegalno partij. tiskarno v Sadinji vasi pri Lj., pa tudi sicer je pred vojno sodeloval pri ilegalnem partij. tisku v Celju in okolišu. Po okupaciji je bil kot ilegalec med organizatorji nar. osvob. gibanja v celj. območju, borec prve celj. partiz. čete do njenega propada v avg. 1941, nato se je priključil savinjski četi in v zimi 1941–2 revirski četi. Ob vzpostavitvi I. štaj. partiz. bataljona spomladi 1942 je postal politkomisar njegove druge čete. Sredi aprila 1942 so ga poslali na Kozjansko, kjer je kot politkomisar oziroma komandir vodil kozjansko četo do njenega propada konec avg. 1942, ostal kot polit. delavec čez zimo 1942–3 okrog Zidanega mosta in Rimskih Toplic, nato pa do smrti vodil partiz. enote na Kozjanskem. — Prim.: arhiv CK ZKS in IZDG; Borec 1952, št. 10; LdP 1952, št. 30; Zasavski dnevnik 1952, št. 31; Zbornik nar. heroja Jsle 1957, 717 (s sliko); L. Požun, Prispevki za zgod. delav. gibanja. 1961, št. 1–2. — Slika: Muzej ljud. revoluc. v Lj. Požun

ŠKVARČA Ivan (Janko), narodni heroj, r. 27. jan. 1915 v Srednji Kanomlji pri Spod. Idriji, u. 20. dec. 1943 pri Sv. Petru pod Sv. Goro (zdaj Bistrica ob Sotli). Oče Ivan, gozdni čuvaj, mati Frančiška Carl, čipkardca. Ko se mati in oče 26. nov. 1922 poročita, prevzame očetov priimek Škvarča, prej se v matični knjigi vodi kot Janez Carl. 1915 se preselijo v Zagorje, tu obiskuje osn. š. in se izuči za ključavničarja. Kot ključavničar dela predvsem v Celju, pred vojno pa si uredi lastno delavnico v Zavodni. Kmalu se je vključil v levo usmerjeno mlad. gibanje in bil 1937 sprejet v KPS. Polit. je delal v Zvezi kmečkih fantov in deklet, delavskem kult. društvu Svoboda, v telovadnih in drugih društvih. Oblasti so ga zaradi njegove polit. aktivnosti preganjale. 1939 je bil aretiran in sodišče ga je obsodilo na zaporno kazen, iz zapora pa se je vrnil konec 1940. V svoji delavnici je 1940 izdelal tiskarski stroj za ilegalno partijsko tiskarno v Sadinji vasi, sicer pa je že pred vojno sodeloval pri ileg. partij. tisku v Celju in okolici. Po okupaciji je bil med glavnimi organizatorji NOB na celjskem območju. Bil je borec (Prve) Celjske čete, avg. 1941 se je priključil Savinjski četi, pozimi 1941-42 je bil v Revirski četi. Spomladi 1942 je bil formiran I. štajerski part. bataljon, Š. pa je bil imenovan za politkomisarja v 2. četi. Sredi apr. 1942 so ga poslali na Kozjansko, kjer je kot politkomisar in komandir vodil Kozjansko četo do njenega propada konec avg. 1942. Čez zimo 1942-43 je kot polit. aktivist delal v okolici Zidanega Mostu in Rimskih Toplic. Nato je do smrti vodil part. enote na Kozjanskem. Š. je bil namreč imenovan za politkomisarja Kozjanskega bataljona, že kmalu v začetku 1943 pa za komandanta. Padel je v noči na 20. dec. 1943, ko je ena četa Kozjanskega bataljona v sodelovanju z bataljonom hrv. Zagorskega part. odreda napadla orožnjško postajo Sv. Peter pod Sv. Gorami. Za narodnega heroja je bil imenovan 15. jul. 1951. Part. ime Modras.

Prim.: SBL III, 343 pod Skvarča in Narodni heroji Jugoslavije, 2, Bgd 1975.

Bevk