Slovenski biografski leksikon

Simonič Primož, kmetij. strokovnjak, r. 3. jun. 1893 malemu kmetu v Plužnjah pri Cerknem, živi v Škofji Loki. Obiskoval je gimn. (1904–12; mat. 1912) v Kranju in kmetij. vis. šolo na Dunaju s prekinitvijo med prvo svet. vojno (dipl. 1920); 1926 je opravil na agronom. fak. v Zgbu izpit za pouk na sred. kmetij. šolah. Služboval je od 1920 kot praktikant, od 1922 kot upravitelj veleposestva Križ pri Kamniku, nakar je poučeval (1924–9) na kmetij. šoli v Šentjurju pri Celju in (1929–36) na Vinar. in sadj. šoli v Mrbu. L. 1936–45 je bil glavni referent za poljedelstvo pri Kmetij. odd. banske uprave v Lj., 1945–7 je upravljal drž. posestvo Selo pri Št. Vidu pri Stični, 1947 do upok. 1952 je vodil laboratorij za kontrolo semen pri Kmetij. raziskovalnem in kontrolnem zavodu v Lj.

S. je mnogo predaval na raznih tečajih, ki sta jih prirejali banska uprava, po 1945 pa Ministrstvo za kmetijstvo LRS. Kot pisec strok. člankov v K, KG, KolKM, Oraču, SiV je zlasti 1930–41 dajal smernice v vprašanjih poljedelstva. L. 1938 je za kmetij. anketo banske uprave izdelal referat Žitarstvo. Objavil je: Splošno poljedelstvo (1931, MD Celje); Kmetijsko knjigovodstvo (1931); Okopavine (1946 KG); Za boljši pridelek (z ing. Repanškom in dr. Janežičem, 1952, MD Celje). — Šifre: Ing. P. S., P. S. (v KG). — Prim.: Spominski almanah 202, 332. *

Uredništvo: Simonič, Primož (1893–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi570026/#slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Primorski slovenski biografski leksikon

SIMONIČ Primož, kmetijski strokovnjak, publicist, r. 3. jun. 1893 v Plužnjah pri Cerknem (danes obč. Idrija), u. 18. sept. 1975 v Škofji Loki. Oče Ivan, mali kmet, mati Marjana Mlakar. Družina se je že v njegovi mladosti preselila v Škofjo Loko. Gimn. je obiskoval v Kranju, kjer je 1912 maturiral. Študij je istega leta nadaljeval na Visoki zemljedelski šoli (Bodenkultur) na Dunaju. Zavoljo prve svet. vojne je moral študij prekiniti (mobiliziran od 1. jun. 1915 do 1. mar. 1917), nakar ga je nadaljeval in 1920 diplomiral. Služboval je na veleposestvu Križ pri Kamniku kot praktikant (1920–22) in od 1922 do 1926 kot upravitelj veleposestva. 1926 je opravil na Agron. fak. v Zgbu izpit za pouk na sred. kmetij. šolah. Kot profesor je poučeval na nižji kmetij. šoli v Šentjurju pri Celju ter na nižji sred. kmetij. (sadjarski in vinarski) šoli v Mrbu (do 1936). Kot pedagog in odličen strokovnjak je predaval poljedelske predmete, botaniko, računovodstvo in celo slovenščino. Tudi praktično je vodil poskuse pridelovanja raznih sadežev in posevkov. 1936 je bil imenovan za glavnega referenta za poljedelstvo pri Kmetij. odd. banske uprave v Lj. in na tem mestu ostal do 1945. Po osvoboditvi je postal upravnik drž. posestva Selo pri Šentvidu pri Stični (pred nacionalizacijo posestvo tvrdke Sever & Co). Od 1947 do 1952, ko se je upokojil, je vodil laboratorij za kontrolo semen pri Kmetij. raziskovalnem in kontrolnem zavodu v Lj. Ob upokojitvi se je preselil v Škofjo Loko, »kjer uživa svoj pokoj, se kratkočasi z opazovanjem žive narave in piše drobce iz svojih doživetij in opazovanj«, (je v Loških razgledih zapisal dr. France Adamič ob 80-letnem jubileju P. Simoniča). - Kot publicist se je že zelo zgodaj uveljavil, saj ga že 1923 zasledimo med sodelavci časopisa Kmetovalec (K). Pisal je predvsem o gospodarjenju in varčevanju, o kmetij. strojih, obdelavi posameznih posevkov in sadežev, o vprašanjih strok. kmetij. šolstva in stanovskih zadevah, o problematiki modernizacije pridelovalnih postopkov, odbire rastlin in pridelovanja semen itd. Objavljal je v glasilih in časopisih: K, Brazda (1934–37), Gospodar in gospodinja (1934–38), Koledar jsl. kmečke zveze (1931), KolKM (1936), Orač (1937–41), Sadjar in vrtnar (1931–34), S (1933); po drugi svet. vojni pa v: Kmečki glas (Kg), Pisani petek (Delo), Loški razgledi, kranjski Glas, Nedeljski dnevnik, celjski Novi tednik. Pomembnejša dela: napisal je knjigo Splošno poljedelstvo (Celje MD 1931), na 320 straneh, ki je skoraj 20 let služila kot priročnik za strok. rabo. Dalje: Kmetijsko knjigovodstvo (1931); Žitarstvo (referat na kmetij. anketi II, PKA 1938, str. 179–88); Kmetijstvo na Dolenjskem (zbornik razprav Dolenjska 1938, 199); Za boljši pridelek (skupaj z inž. Repanškom in dr. Janežičem, Celje 1952); Kmetijstvo v loškem okolišu nekdaj in danes (Loški razgledi 1964, 102–10); Spominski plošči o potresu 1511 (Loški razgledi 1964, 208–10); Doživljaji in spomini (Loški razgledi 1970); Loške slike iz pretekle in polpretekle dobe (v kranjskem Glasu); Kralj Macafuks in drugi megalomani (celjski Novi tednik, 1972) itd. Pisal je tudi v Nedeljski dnevnik pod psevdonimom Simon Mlinar, kjer je v nadaljevanjih opisoval stare loške gostilne.

Prim.: SBL III, 314; Dr. Fr. Adamič, 80-letni jubilej Pr. Simoniča, Loški razgledi 1973, 311–12.

Bevk

Bevk, Samo: Simonič, Primož (1893–1975). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi570026/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (20. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 14. snopič Sedej - Suhadolc, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1988.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine