Slovenski biografski leksikon

Sernec Janko ml., pravnik in narodnoobrambni publicist, r. 23. febr. 1881 v Celju odvetniku dr. Josipu (gl. čl.) in Tereziji r. Kočevar, živi v Mrbu. Po gimn. (1891–9; mat. 1899) v Celju je študiral pravo na Dunaju (zim. sem. 1902) in v Pragi (1899–904; dipl. 1904). Po sodniški praksi v Celju (izpit 1908) je bil kratek čas sodnik v Kozjem in Gornjem gradu, od 1909 v Šmarju pri Jelšah, od 1918 starešina okraj. sodišča v Šoštanju, od 1922 sod. svet. pri okrož. sodišču v Mrbu, kjer se je 1925 por. z učiteljico Olgo Šorli, hčerjo dvor. svet. Iv. Šorlija; od 1939 je S. predsedoval okrož. sodišču v Murski Soboti do upok. 1940, potem se je preselil v Mrb, a so ga 1941 Nemci z družino izselili v Srbijo (Užiška Požega, Zdravčići pri Požegi, Kruševac). Jul. 1945 se je vrnil v Mrb.

S. je objavil iz svoje stroke razne sodbe (SP), pisal o sodstvu (Jsla 1915, št. 12; MV 1935, št. 132–4), razpravo Der Verpflichtete (Jurist. Blätter 1916, št. 25, 33, Dunaj; slov. Zavezanec, SP 1917, št. 1–4), Mnenja (VI. Okrož. sodišče v Mrbu. Izd. društvo Pravnik. Lj. 1938); polit., kult. in gospodar. članke v slov., nam naklonjene nem. liste in rus. članke (Slavjanski vjek, Dunaj): o krivicah, ki so se godile celj. slov. gimnazijcem pri mat. (D 1900); izvlečke iz knjige André Chéradame, L'Europe et la question d'Autriche au seuil du XXe siècle. 1902 (Südsteirische Presse, Mrb; tednik Parlamentär, Dunaj); o celj. slov. gimn. (Slavjanski vjek 1903, 550; SGpd 1903, št. 2) in zahtevi po njej (Südsteirische Presse; ponat. E); o slov. univ. (Slavjanski vjek 1903, 646–51); poziv Slovencem, naj si prizadevajo za svoje nar. pravice (SGpd 1903, št. 1); o slov. avtonomiji (ib., št. 3); o našem gospodarstvu (Slavjanski vjek 1902, št. 44, 47, 49, 52, 54, 61, 81). Po 1918 je pisal še v Jsla, KCM, MV, Naprej, ND, S, Sokol. glasnik, Tabor ter o svojcih: očetu Josipu (J 1940, št. 219), tastu I. Šorliju (Mirna vest, KCM 1934, 36), teti Ani S. (MV 1940, št. 234).

V Šoštanju je vodil pa 1918 več let SPD in pisal v PV (1922, 102, 121, 136 Šaleška pokrajina; 1923, 59 Po Hudem Prasku na Mrzlo goro; 1924, 231 Žrtvam Triglava; 1925, 110 Iz Šoštanja na Skuto; 1933, 197 Jubilejni pozdrav), delal kot starosta in predavatelj pri Sokolu, v Mrbu pa predsedoval narodno-obramb. odseku sokol. župe. Po zadnji vojni je sestavil svoje Spomine (rkp.). — Prim.: Spominski almanah 197 (slika), 330, 331; PV 1933, 197 (slika). Mur.

Murko, Vladimir: Sernec, Janko ml. (1881–1942). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi563194/#slovenski-biografski-leksikon (1. december 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine