Sernec, Dušan (1882–1952)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 7, 13. 2. 1927

Slovenski biografski leksikon

Sernec Dušan, elektrotehn. strokovnjak in politik, r. 8. jul. 1882 v Mrbu kot dvanajsti otrok odvet. in politiku dr. Janku st. (gl. čl.) ter njegovi ženi Josipini r. Srebrè, u. 15. febr. 1952 v Lj. S. je v Mrbu dovršil 1900 gimn., v Pragi nato odslužil voj. rok, se hkrati vpisal na strojni odd. graške tehnike (dipl. 1905), potem pa odšel na elektrotehn. specializacijo v Francijo (Grenoble, Pariz) in Nemčijo (Karlsruhe). Služboval je (1906–13) pri Allg. Elektrizitätsges. na Dunaju, v Trstu in Lj. Ko je Kranj. dež. odbor na pobudo dr. Evg. Lampeta (SBL I, 608–14) sklenil elektrificirati Kranjsko, je bil S. prvi ravnatelj (1913–22) novo ustanovljenemu podjetju Kranj. dež. elektrarne, ki so 1915 dogradile elektrarno Završnico pri Žirovnici. Prve svet. vojne se S. »iz zdravstvenih razlogov« ni udeležil. V Brejčevi (SBL I, 58) vladi je bil marca-nov. 1920 poverjenik za javna dela ter skrbel predvsem za elektrifikacijo. Od dec. 1922—avg. 1923 je delal kot pooblaščeni inž. na Bledu, sept. 1923 postal docent za elektr. inštalacije na teh. fak. v Lj., febr. 1925 poslanec v nar. skupščini na listi SLS, okt. 1926 izr. prof. Febr.–apr. 1927 je bil minister za zgradbe, od 14. febr. 1929 lj. podžupan, od 9. okt. i. l. ban Dravske banovine, od sept. 1930 minister za gozdove in rudnike, jun.–sept. 1931 minister za zgradbe, potem je odstopil, se razšel s SLS in živel kot zasebnik v Lj. Ostal je le upravnik Kmet. posojilnice. Po okupaciji Jsle, apr. 1941, se je med prvimi mešč. politiki priključil OF in postal član Vrh. plenuma. Ob božičnih racijah 1942 je bil prijet, spet izpuščen; sept. 1943 je odšel in kmalu za njim vsa družina na osvobojeno ozemlje, bazo IO OF št. 20 na Rogu. Drugo zasedanje AVNOJ v Jajcu ga je imenovalo za finan. poverjenika Nacional. komiteja osvoboditve Jsle, jeseni 1944 se je preselil v Črnomelj, nato z letalom odletel na Vis in nov. v Bgd. Ko je bil 16. jun. 1944 sklenjen sporazum Tito-Šubašić in ta nov. istega leta dopolnjen s sporazumom o kraljevskem namestništvu, je bil S. z dr. S. Budisavljevićem in dr. A. Mandičem postavljen za kralj. namestnika. To funkcijo je opravljal do 29. nov. 1945, do proglasitve Demokrat. republike Jsle. Upok. se je vrnil v Lj. in tu preživel zadnja leta.

S. je z elektrotehn. področja napisal članke: Vodne sile na Slov. in falska elektrarna (S 1920, št. 38–40; SN 1920, št. 37, 38, 40); O vodnih silah, elektrarnah in sličnem (TL 1921, št. 1–6; predavanje na sestanku zastopnikov elektrarn 9. okt. 1919); Oblast in preskrba z elektriko (S 1927, št. 6); Narodno premoženje oz. Narodno premoženje in elektrifikacija Dravske banovine (ib. 1932, št. 96, 117, 118); Dr. Vidmarjev načrt elektrifikacije Sje (ib., št. 97; OV 1932, št. 20); Velenje in naša elektrifikacija (S 1932, št. 100; OV 1932, št. 21). — Prim.: IS 1927, 51; 1931, 86 (s sliko); Preporod, godišnjak, Bgd-Zgb 1930 (s sliko); Kron 1934, 245 (s sliko); Spom. zbornik Sje. Lj. 1939, 94–108; SPor 1945, št. 8; 1952, št. 41; podatki hčera: Tatjane Avšič in dr. Bože Logar. L. U.

Ude, Lojze: Sernec, Dušan (1882–1952). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi563050/#slovenski-biografski-leksikon (12. december 2018). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 10. zv. Schmidl - Steklasa. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1967.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine