Slovenski biografski leksikon

Samsa Maksa, književnica, r. 12. okt. 1904 v Spod. Zemonu pri Ilirski Bistrici, živi doma kot upokojenka. Po meščanski šoli v Trnovem pri Il. Bistrici (1916–9) je obiskovala učiteljišče v Lj. (1919–21) in v Tolminu (1921–3). Službovala je v Harijah pri H. Bistrici, na Jezerskem nad Kranjem, v Rovtah nad Logatcem in v Vrbovem pri Il. Bistrici. Po polšestem letu službovanja je morala zaradi bolezni pustiti službo. — S. je začela objavljati pesmi 1924, z njimi in s prozo je nastopala zlasti v letih 1930–3. Njeno drobno delo je raztreseno po publikacijah in listih ŽS, Zk, M, LZ, NR, Mladinski list, Mlado J, KGM idr. V samozaložbi je izdala pesniško zbirko Nekaj pesmi (Trst 1934). Njeni stihi, ponajvečkrat ena ali dve štirivrstičnici, so samo kratki miselni ali čustveni utrinki, za katerimi je čutiti prizadetost, vendar ostajajo miselno, čustveno in oblikovno le v zasnutku. — Njena proza je namenjena mladini (največ v Mladem J in Zk). Snov ji dajejo njena otroška doživetja, nekaj je raste iz ljudskega pripovedovanja domačega kraja; reko drobnih zapiskov in anekdot ni prišla. — Prim.: osebni podatki; Fr. Vodnik, DS 1935, 159. Smj.

Smolej, Viktor: Samsa, Maksa (1904–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi535761/#slovenski-biografski-leksikon (8. december 2022). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

SAMSA Maksa, pesnica, učiteljica, r. 12. okt. 1904 v Dolnjem Zemonu pri Ilir. Bistrici, u. 18. mar. 1971 prav tam. Izhaja iz številne družine, v kateri je bilo deset otrok. Oče Andrej je imel mlin in žago ob Veliki vodi (= reka Reka). Osn. š. v Trnovem pri Ilir. Bistrici, učiteljišče v Lj. in Tolminu, kjer je maturirala 1923. Službovala je v Harijah pri Ilir. Bistrici (1923–25), nato pa je zaradi faš. nasilja (bila je odpuščena iz službe) odšla v Jslo in učila na Jezerskem (1926–28), v Rovtah nad Logatcem (1928–30) in v Vrbovem pri Ilir. Bistrici, nakar je zaradi bolezni opustila službo in do smrti živela doma. Utonila je, ko je kot vsak dan bredla reko, da bi šla v Ilir. Bistrico. Pesniti je začela v dijaških letih, ko se je spoznala s Srečkom Kosovelom ter vrsto drugih kult. delavcev. Pesmi je objavljala v ŽS, NR, M, Z, Našem glasu, LZ, Grudi, Odmevih slovan. sveta. V pesmih izpoveduje razočaranje nad življenjem, hrepenenje, osamljenost. Ponekod so sledi sarkazma. Prva pesniška zbirka Nekaj pesmi je izšla v Trstu 1934, drugo pesniško zbirko Bleščeče prevare je izdala 1964 Matična knjižnica v Ilir. Bistrici, ki je kasneje prevzela njeno ime in pripravila tudi drugo, dopolnjeno izdajo zbirke (1983). Tu hranijo njen rokopisni zvezek pesmi, njeno spominsko knjigo ter nekaj druge ostaline. Poleg pesmi je objavila tudi nekaj proznih zapisov ljudskih pripovedk.

Prim.: V. Smolej, SBL III, 198; M., PrimN 29. okt. 1955; D. M., PDk 28. mar. 1971 (il.); Fr. Munih, PDk 27. maja 1971 (il.); F. M., PrimN 26. mar. 1971 (il.); Jože Dolenc, KolMD 1972, 166; B. M., Gosp 1. jun. 1984.

Jan

Jan, Zoltan: Samsa, Maksa (1904–1971). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi535761/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (8. december 2022). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine