Slovenski biografski leksikon

Rybář Vladimir, diplomat r. 17. nov. 1894 v Sežani Otokarju (gl. čl.), u. 14. nov. 1946 v Oslu (Norveška), pokopan 28. nov. 1946 v Bgdu. Gimn. je dovršil v Trstu, pravno fakulteto na češki univ. v Pragi, kjer je prom. 1919. Nov. 1919 je stopil v diplomatsko službo. Najprej je služboval v zunanjem ministrstvu v Bgdu. V začetku 1922 premeščen kot sekretar na jsl poslaništvo v Berlinu, nov. 1922 postavljen za podkonzula v Clcu, jul. 1923 premeščen kot sekretar poslaništva v Pariz, 1928 podkonzul na Reki, od 1929 sekretar poslaništva v Bukarešti, 1933 konzul v Düsseldorfu, po kratkem presledku v Bgdu od avg. 1934 sekretar poslaništva v Pragi, od 1936 šef personalnega oddelka v zun. ministrstvu, od dec. 1937 svetnik poslaništva v Washingtonu. V l. 1944–6 pomočnik zun. ministra, najprej v Šubašićevi emigrantski vladi, nato v vladi DFJ (FLRJ), ves čas z bivališčem v Londonu. Ob odhodu kr. vlade iz Londona v Bgd febr. 1945 odpravnik poslov ambasade v Londonu, nato svetnik te ambasade in zastopnik v evropskem odboru UNRRA, član jsl delegacije na 1. delu I. zasedanja Generalne skupščine Organizacije združenih narodov (OZN) jan. in febr. 1946 v Londonu, 22. febr. 1946 imenovan za izred. poslanika in pooblaščenega ministra FLRJ na Norveškem (poverilnice predal 6. apr.), kjer je ostal do nenadne smrti. — Prim.: podatki iz personalne mape biv. zun. min., sporočeni s potrdilom Drž. arh. FLRJ v Bgdu 06 št. 2/7 z dne 22. jan. 1959; dekreti v Služb. novinah: 1920, št. 2; 1921, št. 207, 227; 1922, št. 25, 268; 1923, št. 183; 1927, št. 270; 1929, št. 178; 1932, št. 269; 1934, št. 1, 183; 1936, št. 34; 1937, št. 242; Yearbook of the United Nations 1946/7, 307; SPor 1946, št. 90, 282; Borba 1946, št. 286 (roj. in smrtni datum napačna). Slika: Tov 1946, št. 3, 76. Črm.

Čermelj, Lavoslav: Rybář, Vladimir (1894–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi530207/#slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RYBÁŘ Vladimir , diplomat, r. 17. nov. 1894 v Sežani kot sin odv. pripravnika dr. Otokarja R. in Zinke (Terezije) Kastelic, u. 14. nov. 1946 v Oslu (Norveška), pokopan 28. nov. 1946 v Bgdu. 1895 se je družina preselila v Trst, kjer je končal osn. š. in drž. gimn. (matura 1914). Kot invalid ni bil vojak in je ves čas prve svet. vojne študiral pravo na češki U v Pragi (dr. prava 1919). Od 12. sept. 1919 do 31. jan. 1920 odv. pripravnik v pisarni odv. dr. Kobala v Lj. 23. nov. 1919 imenovan za pisarja jsl. poslaništva v Belgiji, vendar je ostal v Bgdu na Ministr. za zun. zadeve najprej kot pisar in nato kot sekretar do 1. febr. 1922. Sekretar jsl. poslaništva v Berlinu, 14. nov. 1922 premeščen za podkonzula v Cle. 25. jul. 1923 premeščen za sekretarja poslaništva v Pariz, kjer je ostal do 27. dec. 1927, nato podkonzul na Reki, premeščen 14. jul, 1929 za sekretarja poslaništva v Bukarešto, tam ostal do 31. dec. 1932. Od 16. jan. 1933 konzul v Düsseldorfu do 1. jan. 1934, nato premeščen na zun. ministrstvo v Bgd, kjer je delal v polit. odd. Od 11. avg. 1934 sekretar jsl. poslaništva v Pragi, kjer je ostal do 1. mar. 1936. Dne 8. mar. 1936 nastopil delo v zun. ministrstvu v Bgdu, kjer je delal najprej v polit. odd., od 8. avg. 1936 pa kot šef personalnega odd., 26. febr. 1937 napredoval za min. svetnika in ostal do 15. nov. 1937, 7. dec. 1937 je prišel v Washington kot svetnik jsl. poslaništva (od 1941 veleposlaništvo). 17. nov. 1942 se je poročil z Američanko Elvino Geneviève Orlicz-Dreszer. V času druge svet. vojne se ni strinjal z velikosrb. stališčem svojega predstojnika, veleposlanika K. Fotića, zato je zaprosil jsl. vlado v emigraciji, da ga je poklicalav London. 25. avg. 1944 je bil tam imenovan za pomočnika zun. ministra v prvi Šubašićevi vladi (zunanji minister je bil Šubašić sam); ta položaj je ohranil do imenovanja za poslanika 1946. V Londonu se je R. družil z emigranti, ki so kot Šubašić zagovarjali smer sporazumevanja z NOV v domovini in niso podpirali velikosrb. politike. Posebno prijateljstvo ga je vezalo z dr. Izidorjem Cankarjem, tedaj ministrom v Šubašićevi vladi. S slov. emigrantskimi politiki je mnogo razpravljal o usodi Prim. po vojni, pripravljal glede tega razne predloge in se zaradi tega sestajal tudi z zavezniškimi osebnostmi. Okt. 1944 je zastopal Jslo (po nalogu kr. vlade) na konferenci za svet. promet. Ko je 15. febr. 1945 Šubašićeva kr. vlada odpotovala iz Londona v Bgd, je R. ostal v Londonu kot odpravnik poslov jsl. veleposlaništva (do nastopa veleposlanika Leontića 25. apr.), nato kot svetnik veleposl. in pomočnik zun. min. opravljal v Londonu razne posle, tako je bil predstavnik Jsle v evropskem odboru UNRRA; 17. jul. 1945 je kot uradni zastopnik vlade prisostvoval porodu sina kralja Petra II. (Jsl. še ni bila proglašena za republiko). Na prvem delu I. zasedanja Generalne skupščine OZN od 10. jan. do 14. febr. 1946 v Londonu je bil v jsl. delegaciji kot namestnik delegata. 22. febr. 1946 je bil imenovan za izred. poslanika in pooblaščenega ministra na Norveškem, 2. apr. prispel iz Londona v Oslo, 6. apr. predal poverilnice kralju Haakonu VII. in ostal na Norveškem do svoje nenadne smrti. - Odlikovan je bil s francosko Častno legijo, papeškim Redom božjega groba, z albanskim Skenderbegovim redom, s češkoslovaškim Redom belega leva in Redom nemškega orla, z Redom jsl. krone in jsl. Redom sv. Save. - Pred vstopom v diplomacijo je napisal nekaj člankov: Jugoslavija, Sokolski koledar 1920, 68–74; Kako so bili Lahi favorizirani od avstrijske vlade na škodo Jugoslovanov, SN 1920, 6; Terra irredenta, SN 1928, 28.

Prim.: Krstna knjiga župnije Sežana 6, 205; Jahresbericht des k. k. Gymn. in Triest, 1905/6–1913/14; osebni podatki iz arhiva in registrature zun. ministr. Kraljevine Jsle, sporočeni s potrdilom Drž. arh. Jsle v Bgdu 06 št. 2/7 z dne 22.jan. 1959; Imenik odv. kandidatov odv. zbornice v Lj. IV., 48; dekreti v Službenih novinah (Bgd) 1920, 2; 1921, 207, 227; 1922, 25, 268; 1923, 183; 1927, 270; 1929, 178; 1932, 269; 1934, 183; 1936, 34;1937, 242; Yearbook of the United Nations 1946/47, 307; SPor 1946, 90, 282; Politika 1946, št. 12274, 12469 (r. l. napačna); Borba (Bgd) 1946, 286 (r. in smrtni datum napačna); Peter II., A King's Heritage, London 1955, 182, 190; Iz. Cankar, Londonski dnevnik 1944–45, Lj. 1985, 125; D. Šepić, Vlada Iv. Šubašića, Zgb 1983, 274, 368; S. N. Kosanović, Jsl. bila osuđena na smrt, Zgb & Bgd 1984 (reg.); R. Čačinović, Slov. in diplomacija, NRazgl 1984,1; SBL III, 179; slike: Tov 1946, št. 3, str. 76; Edv. Kardelj, skica za monografijo, Lj. 1979, 145 (sl. 19, R. v sredini).

Ry

Rybář, Miloš: Rybář, Vladimir (1894–1946). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi530207/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine