Ribičič, Mitja (1919–2013)
Vir: DLib

Slovenski biografski leksikon

Ribičič Mitja–Ciril, politični delavec, r. 29. maja 1919 (op. ur.: 19. maja 1919) v Trstu. Njegov oče je Josip R. (gl. članek). Osn. šolo je obiskoval na Rakeku in v Lj., gimn. pa končal 1938 v Lj. ter študiral pravo na lj. univerzi. V mladosti je bil član Sokola, na univerzi se je pridružil protif. in delavskemu gibanju pod vodstvom KPS. 1940 je stopil v levičarski Slovenski klub in Doberdob. Po razpadu Jsle pa je začel aktivno delati v OF in šel apr. 1941 kot prostovoljec v vojsko. Okt. 1941 je postal član KPS. Delal je v Centralni tehniki KPS, in sicer je bil najprej odgovoren za razmnoževanje SPor, 1942 pa vodil lj. ileg. tiskarne. Jun. 1942 je šel k partizanom na Štaj., kjer je organiziral ileg. tiskarne. Od nov. 1942 do konca 1942 je bil sekretar Moravško-litijskega okrožja, nato do jun. 1943 politkom. Kamniško-savinj. odreda, od jul. 1943 komisar Šlandrove brigade, od sept. 1943 komisar IV. operat. cone, od marca do maja 1944 na partijskem tečaju CK KPS, nato pa komisar Koroške grupe odredov. Od nov. 1944 do apr. 1945 je bil v politični šoli v Moskvi. Po osvoboditvi je delal v OZNA in UDV za Sjo, bil 1951–1952 republ. javni tožilec, 1953 podsekretar, od 1954 pa je drž. sekretar Drž. sekretariata za notr. zadeve LRS. Od 1954 je član CK ZKS, od 1958 član Izvr. komiteja CK ZKS in Centralne revizijske komisije CK ZKJ. Od 1955 je predsednik TVD Partizan. Je tudi član GO SZDL Sje in član sekretariata GO Zveze borcev NOV, predsednik komisije za izvenarmadno vzgojo. Od 1946 je s krajšim presledkom republ. ljudski poslanec in od 1957 član Izvršnega sveta LRS. Je rez. polkovnik, odlikovan z redom partizanske zvezde II, redom bratstva in enotnosti I, redom zaslug za narod II in redom hrabrosti ter imetnik Partizanske spomenice 1941. Objavlja članke o mladinski vzgoji in o športu v SPor, Borcu i. dr. — Prim.: Iz spominov prvih štaj. borcev, Slov. zbor. 1945, 574–91; Spomini na Pohorski bataljon, NŽ 1952, 2–4; Naprej v borbo, Borec 1952, 310–3; Ostrožno – praznik Štaj. v borbi, Tov 1954, 823; Dragocene izkušnje za sedanjost, Borec 1956, 309–10; Arhiv CK ZKS. Saje

Saje, Franček: Ribičič, Mitja (1919–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi505878/#slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

RIBIČIČ Mitja, družbeno politični delavec, r. 19. maja 1919 v Trstu, živi v Lj. Oče Josip, pisatelj (gl. čl.), mati Rozi Arrigler, učiteljica (gl. čl.). Osn. š. na Rakeku in v Lj., prav tam tudi gimn. (matura 1938). Na lj. U študiral pravo in deloval v levo usmerjenem študentovskem in manjšinskem gibanju (Slovenski klub, Doberdob). Ob napadu na Jslo je šel v jsl. vojsko kot prostovoljec. Po ustanovitvi OF je postal njen aktivist in deloval v centralni tehniki KPS. Okt. 1941 je postal član KPS. Bil je najprej odgovoren za tiskanje SPor, nato je vodil lj. ilegalne tiskarne in ciklostilne tehnike. Maja 1942 je odšel v partizane. Na Štajerskem je najprej organiziral ilegalno tiskarsko dejavnost, proti koncu 1942 je postal sekretar okrož. komiteja KPS za področje Litije. Nato je opravljal polit. naloge v vojaških part. enotah. Do jun. 1943 je bil polit. komisar Kamniško-savinjskega odreda, nato Šlandrove brigade (jul.-sept. 1943) in IV. operativne cone (od sept. 1943 do mar. 1944). Udeležil se je partijskega tečaja CK KPS in bil od maja do okt. 1944 komisar Koroške grupe odredov. Od nov. 1944 do apr. 1945 se je šolal v SZ. Po vojni je služboval pri organih za notranje zadeve (Ozna in Udba) za Sjo. 1951–52 je bil javni tožilec LRS, 1953 pa podsekretar in nato od 1954 do 1957 sekretar Drž. sekretariata za notranje zadeve LRS. Pet let je bil član izvršnega sveta Skupščine LRS (1957–63). Potem je bil najprej sekretar okraj. komiteja ZKS v Lj. (1963–65), nato član izvršnega komiteja CK ZKS in preds. komisije za narodnosti pri istem (1965–67); po znanem brionskem plenumu (1966) je bil kooptiran v CK ZKJ, postal član izvršnega komiteja CK ZKJ med leti 1967–69. Dve leti je bil preds. jsl. vlade (Izvršnega sveta skupščine SFRJ: 1969–71). Nato je postal član Predsedstva SFRJ, v okviru tega organa je vodil svet za zunanje zadeve ter bil preds. komisije za pomilostitve (1971–74). Od avg. 1973 do maja 1974 je bil podpreds. Predsedstva SFRJ. Od 1. maja 1974 do 1982 je funkcijo preds. RK SZDL Sje opravljal profesionalno. Na 12. kongresu ZKJ je postal preds. predsedstva CK ZKJ z enoletnim mandatom in nato član predsedstva CK ZKJ vse do 13. kongresa ZKJ (1986). Leta 1986 je stopil v pokoj, vendar opravlja še vrsto polit. nalog (pri RK SZDL Sje vodi svet za odnose z verskimi skupnostmi). - Ob navedenih temeljnih zadolžitvah, ki jih je opravljal poklicno, pa je kot politik deloval vsestransko. Od 1946 je bil poslanec skupščine LRS s presledki vse do 1963, med leti 1963 in 1974 je bil poslanec v skupščšini SFRJ. Dvanajst let je bil član CK ZKS (1954–66), član izvršnega komiteja CK ZKS in član predsedstva CK ZKS (1974–78). Med leti 1958 in 1963 je bil član revizijske komisije CK ZKS, član predsedstva CK ZKJ med leti 1969 in 1974. V SZDL Sje je bil član glavnega odb. (1965–67), član izvršnega odb. (1961–67) in član republ. konference (1967–75). Na zvezni ravni je bil član slov. delegacije v SZDL Jsle in član njenega predsedstva. Od 1983 je član Interakcijskega sveta nekdanjih predsednikov vlad (vodi ga H. Schmidt) in se udeležuje njegovih zasedanj (Dunaj, Pariz, Brioni, Tokio). Kot državnik in družbeno polit. delavec je opravil več potovanj po tujini. Kot preds. jsl. vlade je 1970 govoril na jubilejnem zasedanju OZN v New Yorku (govoril je v slov. jeziku), bil je član vladnih in partijskih delegacij. V Jsli se je udeleževal mnogih zborovanj, kongresov in sestankov, na mnogih javnih prireditvah je nastopal kot govornik. Velik del teh njegovih javnih nastopov je v celoti ali v povzetkih objavil dnevni tisk. Izbor govorov in člankov je objavljen v knjigi Glasna premišljanja (Trst 1983); knjiga je izšla tudi v srbohrv. jeziku (Glasna razmišljanja, Zgb 1983). - R. je tudi pesnikoval. Med NOB je napisal besedila nekaterim ponarodelim part. pesmim (Na oknu glej, Počiva jezero v tihoti, V mraku gozda itd.). R-eva partizanska zbirka pesmi (droban zvezek je poklonil ob poroki svoji ženi Danici Potokar-Veri, 12. mar. 1944) je izšla v ponatisu Pesmi partizana Cirila (Mrb. 1980); ponatis vsebuje komentar in spremno besedo (Boris Paternu), notne zapise in kaseto. - R. je deloval tudi kot organizator športa in postal 1955 preds. TVD Partizan Sje. - Prejel je več drž. odlikovanj in priznanj, poleg jsl. (spomenica 1941, junak socialističnega dela itd.) tudi drugih držav (Mehika, Italija, Poljska, Kuba itd.). 1977 je prejel nagrado za humor in duhovitost na Slov. (podelil mu jo je list Pavliha). R-evo ileg. ime v Lj. je bilo Ščuka, part. ime Ciril. Njegovi sinovi so: Mišo (1946), mag. geologije; Ciril (1947), prof. ustavnega prava na lj. U, član CK ZKS, pisec strokovnih del; Mitko (1948), športni delavec.

Prim.: SBL III, 95 (z literaturo); Ko je ko 2, 898; M. Stiplovšek, Šlandrova brigada, Lj.-Mrb. 1971, pass.; M. Fajdiga, Zidanškova brigada, Mrb. 1975, pass.; F. Filipič, Pohorski bataljon, Lj. 1979, pass.; D. Ribičič, Zaupanje, Lj. 1985, pass.; osebni podatki (1986); Teleks 19. mar. in 2. apr. 1987.

B. Mar.

Marušič, Branko: Ribičič, Mitja (1919–2013). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi505878/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine