Res, Alojzij (1893–1936)

★

1. julij 1893

Gorica, Furlanija - Julijska krajina, Italija

†

17. maj 1936

Benetke, Italija

Ime

ime:

Res Alojzij

Poklici ali dejavnosti

Vir: DLib, Zbirka upodobitev znanih Slovencev NUK

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

<person xmlns="http://www.tei-c.org/ns/1.0" xml:id="sbi503232" corresp="sbl-text.xml#sbl02547" role="main">
          <idno type="URL">http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi503232/</idno>
          <figure>
            <figDesc>
              <desc type="source">Vir: <ref target="http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:IMG-XFKS07YF">DLib, Zbirka
               upodobitev znanih Slovencev NUK</ref>
      </desc>
            </figDesc>
            <graphic url="sbi503232_Res_Alojzij.jpg"/>
          </figure>
          <sex value="1"/>
          <persName>
            <forename>Alojzij</forename>
            <surname>Res</surname>
          </persName>
          <occupation scheme="#occupation" code="#pisatelj"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#literarni-kritik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#umetnostni-kritik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#urednik"/>
          <occupation scheme="#occupation" code="#publicist"/>
          <birth>
            <date when="1893-07-01">1. jul. 1893</date>
            <placeName>
              <settlement>Gorica</settlement>
              <settlement xml:lang="it">Gorizia</settlement>
              <region>Furlanija - Julijska krajina</region>
              <country>Italija</country>
              <geo>45.9401812 13.6201754</geo>
            </placeName>
          </birth>
          <death>
            <date when="1936-05-17">17. maja 1936</date>
            <placeName>
              <settlement>Benetke</settlement>
              <settlement xml:lang="it">Venezia</settlement>
              <country>Italija</country>
              <geo>45.4408474 12.3155151</geo>
            </placeName>
          </death>
        </person>

Slovenski biografski leksikon

Res Alojzij, književnik, r. 1. jul. 1893 v Gor., u. 17. maja 1936 v Benetkah, pokopan na Sveti gori pri Gor. Po gimn. študijah (1904–12) je stopil v gor. bogoslovje, a med vojno 1915 odšel v vojaško službo; služil je v vojnem dopisnem uradu na Dunaju in se tam vpisal na univerzo. Tačas je mnogo občeval z dr. J. Ev. Krekom (SBL I, 559–65) in ohranil izročilo, ki je obveljalo kot Krekova oporoka (prim. Ne obupaj! Moj zadnji obisk pri dr. Kreku, Jsln 1918, št. 16). Po vojni je študiral v Zgbu in Lj. in bil član uredništva S. L. 1922 je promoviral iz slavistike, nato 1923 nadaljeval nauke v Florenci, postal docent in profesor za srbohrvaščino na višji trg. akademiji Ca' Foscari v Benetkah. – Pisal je črtice za DP (1909–10); leposlovni značaj imajo tudi vojne slike Ob Soči (Trst 1916); zadnja črtica je Notturno (DS 1918). Bolj so ga pritegovala splošna umetnostna in kulturna vprašanja; o njih je pisal krajša poročila in zapiske: Intimna razstava v Gor. (Č 1912); Delavsko vprašanje in umetnost; H krizi slov. gledališča (ib. 1913); Constantin Meunier; Družba sv. Mohorja (ib. 1914); Umetnost in nravni zakon (DS 1914); Giovanni Segantini; Iz Segantinijevih pisem; Umetniki o umetnosti; Rabindranatah Tagore (DS 1915 in 1916); po okupaciji slov. ozemlja na Primorskem je napisal članek Naša nova kulturna orientacija (E 1919, št. 286) ter poročila o predstavah tržaškega gledališča (ib. 1919–20); politični pomen imajo tudi Mazzinijeva Slovanska pisma (Č 1919); Rafael (DS 1920); Visokošolski študij v Italiji (Č 1921, 1922); Smrt Leonida Andrejeva; O karikaturi, Plebanus Joanes (M 1922); Oče beneških Slovencev (ib. 1923); Ivan Trinko-Zamejski (Č 1923–4); Elizabeta Browning (ŽS 1925); Pogovor z Rabindranathom Tagorejem (S 1925, št. 35); Kraljica morja; Mesto sv. Antona (M 1926); K Trinkovi bibliografiji (Č 1925–6); Gregorčič Zamejskemu (DS 1928); Pot do romantičnega pojmovanja narodne pesmi (ib. 1923); Narodna pesem (ib. 1925). Ob Dantejevi šeststoletnici je uredil Dantejev zbornik (Lj. 1921). Zamislil je ustanovitev Naše založbe v Trstu (1921) in zanjo pripravil Jadranski almanah za l. 1923; prevedel je Rožice sv. Frančiška in napisal uvod (Gor. 1927). Največ dela je pozneje posvetil praktičnemu posredovanju med slovansko in ital. kulturo, bodisi s predavanji, bodisi s sodelovanjem pri Grande enciclopedia italiana in pri Piccola enciclopedia Vallardi, kjer je napisal več člankov o slov. pisateljih ter o slovanskem slovstvu. L. 1934 je na Dunaju predaval o Tintorettu; njegov članek Jacopo Robusti, il Tintoretto je po njegovi smrti natisnil DS 1936. — Prim.: S 1936, št. 114 (slika); N. Velikonja, S 1936, št. 114 (s sliko), 129; J 1936, št. 115; Fr. Bevk, DS 1936, 394–6; St. Vuk, M 1936, 270 (s sliko); KMD 1937, 65 (s sliko). Kr.

Kratice in krajšave

France Koblar

Koblar, France: Res, Alojzij (1893–1936). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi503232/#slovenski-biografski-leksikon (21. marec 2023). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Res, Alojzij (1893–1936)

Ime

Poklici ali dejavnosti

Res, Alojzij (1893–1936)

Podatki v zapisu Text Encoding Initiative

Slovenski biografski leksikon

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine