Slovenski biografski leksikon
Res Alojzij, književnik, r. 1. jul. 1893 v Gor., u. 17. maja 1936 v Benetkah, pokopan na Sveti gori pri Gor. Po gimn. študijah (1904–12) je stopil v gor. bogoslovje, a med vojno 1915 odšel v vojaško službo; služil je v vojnem dopisnem uradu na Dunaju in se tam vpisal na univerzo. Tačas je mnogo občeval z dr. J. Ev. Krekom (SBL I, 559–65) in ohranil izročilo, ki je obveljalo kot Krekova oporoka (prim. Ne obupaj! Moj zadnji obisk pri dr. Kreku, Jsln 1918, št. 16). Po vojni je študiral v Zgbu in Lj. in bil član uredništva S. L. 1922 je promoviral iz slavistike, nato 1923 nadaljeval nauke v Florenci, postal docent in profesor za srbohrvaščino na višji trg. akademiji Ca' Foscari v Benetkah. – Pisal je črtice za DP (1909–10); leposlovni značaj imajo tudi vojne slike Ob Soči (Trst 1916); zadnja črtica je Notturno (DS 1918). Bolj so ga pritegovala splošna umetnostna in kulturna vprašanja; o njih je pisal krajša poročila in zapiske: Intimna razstava v Gor. (Č 1912); Delavsko vprašanje in umetnost; H krizi slov. gledališča (ib. 1913); Constantin Meunier; Družba sv. Mohorja (ib. 1914); Umetnost in nravni zakon (DS 1914); Giovanni Segantini; Iz Segantinijevih pisem; Umetniki o umetnosti; Rabindranatah Tagore (DS 1915 in 1916); po okupaciji slov. ozemlja na Primorskem je napisal članek Naša nova kulturna orientacija (E 1919, št. 286) ter poročila o predstavah tržaškega gledališča (ib. 1919–20); politični pomen imajo tudi Mazzinijeva Slovanska pisma (Č 1919); Rafael (DS 1920); Visokošolski študij v Italiji (Č 1921, 1922); Smrt Leonida Andrejeva; O karikaturi, Plebanus Joanes (M 1922); Oče beneških Slovencev (ib. 1923); Ivan Trinko-Zamejski (Č 1923–4); Elizabeta Browning (ŽS 1925); Pogovor z Rabindranathom Tagorejem (S 1925, št. 35); Kraljica morja; Mesto sv. Antona (M 1926); K Trinkovi bibliografiji (Č 1925–6); Gregorčič Zamejskemu (DS 1928); Pot do romantičnega pojmovanja narodne pesmi (ib. 1923); Narodna pesem (ib. 1925). Ob Dantejevi šeststoletnici je uredil Dantejev zbornik (Lj. 1921). Zamislil je ustanovitev Naše založbe v Trstu (1921) in zanjo pripravil Jadranski almanah za l. 1923; prevedel je Rožice sv. Frančiška in napisal uvod (Gor. 1927). Največ dela je pozneje posvetil praktičnemu posredovanju med slovansko in ital. kulturo, bodisi s predavanji, bodisi s sodelovanjem pri Grande enciclopedia italiana in pri Piccola enciclopedia Vallardi, kjer je napisal več člankov o slov. pisateljih ter o slovanskem slovstvu. L. 1934 je na Dunaju predaval o Tintorettu; njegov članek Jacopo Robusti, il Tintoretto je po njegovi smrti natisnil DS 1936. — Prim.: S 1936, št. 114 (slika); N. Velikonja, S 1936, št. 114 (s sliko), 129; J 1936, št. 115; Fr. Bevk, DS 1936, 394–6; St. Vuk, M 1936, 270 (s sliko); KMD 1937, 65 (s sliko). Kr.
Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine