Rejec, Ivan (1878–1958)
Vir: Ilustrirani Slovenec, št. 14, 5. 4. 1931

Slovenski biografski leksikon

Rejec Ivan, prevajalec in organizacijski delavec, r. 11. nov. 1878 (op. ur.: 11. sept. 1878) v Šebreljah na Cerkljanskem, u. 2. avg. 1958 v Zaloščah. Po posvečenju 14. jul. 1901 v Gor., kjer je študiral gimn. in bogoslovje, je bil kaplan 1901–5 v Dornbergu, 1905–11 v Gor. in 1911–4 v Ajdovščini ter župnik 1914–31 pri Sv. Križu v Vipavski dolini. Ko je služboval v Gor., je bil leto in pol prefekt v dijaškem semenišču ter v šol. letu 1908–9 katehet na gimn. Zaradi nacionalnega delovanja ga je fašizem 1931 obsodil na tri leta konfinacije, od katerih je dve prebil v juž. Italiji. Ko je bil nov. 1932 izpuščen, je do apr. 1933 služboval na Vogrskem, 1933–42 pa bil župnik v Opatjem selu, kjer je stopil v pokoj. V letih 1942–5 je bil doma v Šebreljah, po vojni v Idriji in Gor. župnik in dekan, od 1948 pa v Zaloščah pri Dornbergu (Zalem hribu). – Že v gimn. letih se je zanimal za jezike, posebno slovanske, za katere je dijaštvo navduševal Karel Podgornik (gl. SBL II, 394). Še bogoslovec je za Gabrščkovo Slovansko knjižnico (snopič 75–76, 1898) prevedel iz češčine knjigo Jana Klecande Na bojišču. V prevodu so močno opazni bohemizmi in začetniške nerodnosti. Pozneje se je njegovo pero razgibalo. Iz franc. je prevedel roman Louisa Bertranda Sanguis martyrum (1925), ki ga je pospremil z obširnimi stvarnimi, zgodovinskimi in osebnimi pripombami, z uvodom ter z daljšim člankom o pisateljevem delu in življenju. K Benkovičevemu prevodu Rusa Danilevskega Na Indijo (1925) je napisal obširen zgodovinski dostavek Najznamenitejši vrhovi slovanske zgodovine. Tu »za Slovence v Italiji, tisto vejo slovanskega drevesa, ki sega najgloblje v evropski Zapad«, z močnim nacionalnim in slovanskim poudarkom izpopolnjuje zgodov. sliko povesti in obširno obravnava »vrhove slovanske zgodovine«, to je Cirila in Metoda, Jana Sobieskega in Petra Velikega. – Kot mlad duhovnik je bil med pristaši J. Ev. Kreka (SBL I, 559–65), ki so hoteli, da se tudi na Goriškem posveti več skrbi gospodarskim vprašanjem in da se v razgibano polit. življenje vključijo tudi katol. izobraženci. Po okupaciji Primorske 1918 je z nekaterimi preostalimi izobraženci, zlasti duhovniki, pomagal v Gor. ustvariti središče polit. in posebej še kult. udejstvovanja konservativne smeri. Tako je sodeloval pri organizaciji in prvem delu gor. KTD s tiskarno in knjigarno ter pri začetkih GMD, pri kateri je bil od ustanovitve (1924) član razširjenega književnega odseka. Pri GMD je za P(aljkovo) mladinsko knjižico Kolački (1926) prispeval šest katehetičnih črtic o cerkvenem letu in verskem življenju. Utemeljevanju in utrjevanju konservativne smeri je bilo namenjeno tudi njegovo publicistično, podpisano in nepodpisano, delo v gor. listih: Primorskem listu, NČ, Gor. Straži, Našem čolniču in KGMD. V Jadranskem almanahu za 1924 je razpravljal o Temeljih in smotrih narodnemu delu, filozofsko utemeljujoč delo za narod v smislu prvenstva verske ideje. Ko je M izhajala na Primorskem, je prispeval vanjo 1920 daljši članek, posnet po tujih virih (Ruski kmet in komunizem), ter 1922 daljšo razpravo Sociologija in vera izza 19. stol. Bil je organizator Zbora svečenikov sv. Pavla, ki je združeval slov. in hrv. duhovnike iz pokrajin pod ital. okupacijo. Uredil je prva dva Zbornika tega Zbora (1920 in 1921) ter sodeloval tu in v naslednjih letnikih s številnimi članki, dopisi in poročili (tudi nepodpisanimi), homiletičnimi sestavki ipd. V I. in II. letniku je priobčil več razprav o socializmu, boljševizmu, nacionalizmu, kapitalizmu in krščanstvu ter nastopal za konservativno in idealistično smer. Poleg teh razprav, ki sloné na poznavanju svetovne filoz. in socialne literature, je priobčeval sestavke, v katerih je ostro nastopal proti nacionalni diskriminaciji, četudi se skriva za Cerkev, in propagiral kult. in polit. organizacijo Primorske pod vodstvom katol. duhovščine, katol. tiska in katol. izobraženstva (prim. v II. letniku Resna beseda v resni uri, v VII. letniku Za našo slovenščino ipd.). Njegovemu organizacijskemu delu med dijaštvom, bogoslovci in duhovščino ter publicistiki je napravila konec internacija. Po vrnitvi je bilo ob popolni prevladi fašizma nadaljnje delo v tej smeri nemogoče. — Prim.: osebni podatki; šematizmi gor. nadškofije; Vrtovec S., 10 let CMD 1959, št. 1. Smj.

Smolej, Viktor: Rejec, Ivan (1878–1958). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499472/#slovenski-biografski-leksikon (23. november 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine