Slovenski biografski leksikon

Reja Izidor, narodnoobrambni delavec, r. 11. sept. 1877 v Vipolžah v Gor. Brdih, u. 17. apr. 1918 kot vojaški nadzdravnik v Trstu. Ljudskošolske razr. in gimn. je absolviral v Gor., medic. študije na Dunaju, kjer je – predsednik akad. društva Adrije – promov. 24. dec. 1903. Vzor požrtvovalnega rodoljuba je bil steber narodnoobrambnemu delu, koderkoli je služboval. V Mostu na Soči, v Rihemberku, v Komnu in pozneje v Bazovici pri Trstu, kjer je bil nastavljen kot mest. zdravnik, se je z velikimi uspehi udejstvoval pri DCM. Bil je tudi prijatelj in podpornik Ivana Cankarja. — Prim.: KCM 1919, 56–7 (s sliko); R. Pavlič, Ljubezen in sovraštvo, 60; Gabršček II, 102, 145, 203, 237, 546; CP III, 242, 249. *

Uredništvo: Reja, Izidor (1877–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499234/#slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 9. zv. Raab - Schmid. Alfonz Gspan et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1960.

Primorski slovenski biografski leksikon

REJA Izidor, narodnoobrambni delavec, zdravnik, r. 11. sept. 1877 v Vipolžah pri Dobrovem v Gor. Brdih, u. 17. apr. 1918 v Trstu. Osn. š. in gimn. je dovršil v Gor., medicino na Dunaju in bil prornoviran 24. dec. 1903. Na Dunaju je bil preds. akad. društva Adrija. Kot zdravnik je služboval na Mostu na Soči, v Rihemberku, Komnu, Bazovici pri Trstu, kjer je bil tudi mestni zdravnik in vojaški nadzdravnik. V vseh krajih je veliko narodnoobrambno delal, na Bazovici zlasti pri GMD in bil tudi njen pokrovitelj, ker je plačal v obrambni sklad 200 kron. Zaradi bednih razmer, v katerih so živeli nekateri slov. umetniki, je hotel ustanoviti Društvo ljubiteljev slov. umetnosti, »ki naj bi pomagalo od časa do časa našim umetnikom«. Do ustanovitve ni prišlo, pač pa je sprožil 1912 akcijo, ki naj bi Cankarja zdravstveno okrepila in ga iztrgala iz gostilniškega okolja na Rožniku v Lj. S Cankarjem je bil prijatelj in njegov podpornik. Ko ga je maja 1912 ali malo prej obiskal na Rožniku, je kot zdravnik opazil, da z njegovim zdravjem ni vse v redu. Tedaj je organiziral »med svojimi znanci zbiranje denarja, s katerim bi plačali dolg na Rožniku, in iskal ljudi, pri katerih bi lahko Cankar na Prim. nekaj časa živel, na zimo 1912 bi odpotoval v Pariz, po vrnitvi pa nekaj časa spet preživel na Prim. Na koncu bi bil telesno in duševno pripravljen za pisateljsko delo v novem, urejenem življenju. Mogoče bi mu celo našli primerno redno zaposlitev« (Cankarjevo ZbD XXX, 194). Akcija v celoti ni uspela, ker R. ni računal na Cankarjevo bohemsko naravo, pač pa je bil Cankar od srede jun. do srede jul. 1912 R-ev gost na Bazovici, nato v Sežani pri dr. I. Verčonu, spet pri R., avg. pri dr. H. Tumi v Kranjski gori, okoli 10. sept. nekaj dni spet pri R. Z Bleda je pisal Cankar R. jul. in avg. 1912 štiri pisma, v treh ga je prosil za posojilo 40 in 50 gold, (pisma v Cankarjevem ZbD XXX, 58–60).

Prim.: SBL III, 75; KCM 1919, 56–57 s sl.; Gabršček II, pass.; Cankarjevo ZbD XXX, 58–60, 194–205.

Jem.

Jevnikar, Martin: Reja, Izidor (1877–1918). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi499234/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (17. april 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 13. snopič Rebula - Sedej, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1987.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine