Slovenski biografski leksikon

Premerstein Anton pl., arheolog in zgodovinar, r. 6. apr. 1869 v Lj., u. 6. febr. 1935 v Marburgu a. d. Lahn. Bil je iz stare vipavske rodovine Premrou, ki je 1783 dosegla plemstvo s predikatom Premerstein. Gimnazijo je obiskoval 1879–87 v Lj., Olomucu in na Dunaju ter se nato vpisal na dunajsko filoz. fakulteto in poslušal klas. filologijo in staro zgodovino. Znani učenjaki Benndorf, Bormann, Hartel in Schenkl so mu bili učitelji. Ko je 1891 končal filoz. študije, se je vpisal na jurid. fakulteto (1891–5). L. 1893 je bil prom. za dr. phil. (sub auspiciis imperatoris), 1896 pa za dr. iuris. V letih 1895–1903 je služboval v dvorni (danes nacionalni) knjižnici na Dunaju in se 1898 habilitiral kot priv. docent za grško in rimsko zgodovino na filoz. fakulteti. Nato je bil 1906–12 sekretar Avstr. arheol. instituta v Atenah, od 1908 z naslovom izrednega univ. profesorja. L. 1912 je šel na nemško univerzo v Pragi za profesorja stare zgodovine, a 1916 je postal redni profesor stare zgodovine na univerzi v Marburgu a. d. Lahn. L. 1934 je izvolila Srbska kr. akademija znanosti P.-a za dopisnega člana, kajti njegovo znanstveno delo je bilo močno povezano z našimi deželami. L. 1898 je prepotoval s S. Rutarjem in starinokopom Jern. Pečnikom tedanjo Kranjsko in obdelal nabrano gradivo s S. Rutarjem v znani publikaciji Römische Straßen u. Befestigungen in Krain, ki jo je izdala Centralna komisija za varstvo spomenikov na Dunaju 1899. To delo je zelo važno za antično zgodovino naših krajev; izpopolniti ga je treba le z novejšimi izsledki. P.-ov oče je bil okrajni glavar v Ptuju; zato je razumljivo, da se je bavil P. z ondotnimi starinami. Svoje izsledke je objavljal v tedaj vodilnih dunajskih arheol. Archäologisch-epigraphische Mitteilungen aus Österreich-Ungarn, Jahreshefte des österr. archäologischen Instituts (= Österr. Jahreshefte), Mitteilungen der Zentralkommission, Jahrbuch der Zentralkommission. O ptujskih antičnih napisih je objavil: Röm. Votivstein aus Unterhaidin nächst Pettau v Arch.-epigr. Mitteil. X, 120 sl.; Neugefundene Inschrift aus Poetovio, ibid. X, 234 sl. Lj. starine so predmet razpravi J. G. Thalnitschers Antiquitates Labacenses v Österr. Jahresh. V. Beibl. 7. Nameraval je izdati večje delo o rimski provinciji Meziji, kot nekaka priprava pa je izšla le razprava Die Anfänge der Provinz Moesia v Österr. Jahresb. I. Beibl. 145 sl. Rezultate svojih potovanj po Balkanu, kamor je šel kot član Avstr. arheol. instituta (1899, 1900, 1908), je objavil v Österr. Jahresh. III. Beibl. 105 sl.; IV. Beibl. 73 sl.; VI. Beibl. 1 sl. Zelo dobro je obdelal borbe Rimljanov v naših krajih konec 2. stol. pr. Kr. v članku Ein Elogium des C. Sempronius Tuditanus (cos. 625/129) v Österr-. Jahresh. X. Beibl. 264 sl. Prodiranje Rimljanov v današnjo Češkoslovaško obravnava v članku Ein Elogium des M. Vinicius (cos. suff. 19 pr. Kr.) v Österr. Jahresh. VII, 215 sl.; XXVIII, 140 sl.; XXIX, 60 sl. Poleg domače stare zgodovine, je obdeloval tudi probleme, ki so važni za poznavanje duha antike. Ko je bival v Atenah, se je bavil z grško epigrafiko, z grško in rimsko religijo, raznimi spomeniki rimske vojske in pisal, o vseh teh vprašanjih. V epigrafiki se kaže učenca dunajske epigrafične šole, a jurista so zanimala zlasti razna pravna vprašanja. Izmed del s tega področja naj omenimo naslednja: Die Buchführung einer ägyptischen Legionsabteilung, Klio III, 1–46; Die Offizierslaufbahn eines kleinasiatischen Ritters, Österr. Jahresh. XIII, 200 sl.; Untersuchungen zur Geschichte des Kaisers Marcus I—III, Klio XI, 355–66; XII, 139–78; XIII, 70–104. Monumentum Antiochenum je na novo izdal skupno z Angležem W. M. Ramsayem, Klio, Beiheft XIX (1927). O Avgustovih kyrenskih ediktih je pisal v Zft der Savignystiftung, röm. Abt. XLVIII, 419–531, in LI, 431–59, o t. i. aktih aleksandrijskih mučencev, Hermes 57 (1922) 216 sl.; Philologus, Supplement XVI (1923); dalje: Anicia Juliana im Wiener Dioskurides-Kodex (Jahrb. der kunsthistor. Sammlung 24). Skupno z J. Mantuanijem in s K. Wesselyjem je priredil faksimilirano izdajo omenjenega Dioskuridovega dunajskega rokopisa (Medici graeci I. Lugduni Batav. 1906). — Prim.: Godišnjak Srpske kr. Akademije XL, 1933, 213 sl.; B. Saria, GMDS 1935, 84; W. Schmid, ČZN 1935, 122; F. C. Lehmann-Haupt, Klio XXVIII, 1935, 215. Klmc.

Klemenc, Josip: Premerstein, Anton, plemeniti (1869–1935). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi459058/#slovenski-biografski-leksikon (20. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 8. zv. Pregelj Ivan - Qualle. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1952.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine