Slovenski biografski leksikon

Polley Alojzij, upravni uradnik in politik, r. 18. febr. 1816 v Sežani veleposestniku Simonu P.-u, u. 4. jan. 1872 v Sežani, po dovršenih vseučil. študijah vstopil 1846 v drž. uprav. službo pri okraj. uradu v Sežani, kjer je 1853 postal okr. komisar ter bil 1858 imenovan za predstojnika okraj. urada v Komnu. L. 1861 je bil izvoljen za poslanca v prvi goriški dež. zbor, kjer se je do 1870 krepko potegoval za narodne pravice in gospodarske koristi Slovencev. Sodeloval je 1867 pri ustanovitvi narodne čitalnice v Komnu ter bil nje prvi predsednik. Že v Komnu je pospeševal pogozdovanje Krasa in zidanje vodnjakov ter sploh pomagal zboljševati gospodarske razmere v okraju. To delo je nadaljeval tudi v Sežani, kjer je postal po ločitvi upravnih in sodnih oblastev 1868 okraj. glavar. Bil je povsod nenavadno priljubljen in spoštovan. Umrl je še v aktivni službi. — Prim.: N 1857, 111; 1859, 142; Gabršček I, 37, 44, 46, 101, 109, 139, 160; Andrejka, Zaslužni slov. upravni juristi, 106–7 v knjigi Pol stoletja društva Pravnik (Lj. 1939). Ara.

Andrejka, Rudolf: Polley, Alojzij (1816–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi447648/#slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

POLLEY (POLLEI, POLLAY, POLAJ) Alojzij, sodnik, politik, r. 18. febr. 1816 v Sežani, u. 4. jan. 1872 prav tam. Oče Simon, veleposestnik, mati Marija Külling; brat Karel (gl. čl.). Šolal se je v domačih krajih, nato se je vpisal na U in diplomiral iz pravnih ved. 1846 je stopal v drž. službo pri okr. uradu v Sežani, 1853 je postal prav tam okr. komisar. Sodeloval je pri ustanovitvi Društva za pogozdovanje Krasa (med 1851–53), pomagal pri sestavi pravil društva in se veliko trudil za pogozdovanje na komenskem območju. Ko je bil 1857–60 predstojnik okr. urada v Komnu, si je prizadeval za gradnjo novih vodnjakov in za splošno zboljšanje gosp. razmer na Krasu. 21. mar. 1861 je bil izvoljen v gor. dežel. zbor kot poslanec kmečke kurije za okr. Sežana-Komen. Od 1863 do 1866 je bil član-suplent dežel. odb., 1863 preds. odb. za pripravo cestne zakonodaje in član odb. za uvedbo novih zemljiških knjig, 1864 član odb. za š. zadeve in posebnega odb. za finančne zadeve, 1865–66 član odb. za sestavo zakona, ki je predvideval nov teritorialni in administrativni ustroj gor. dežele, ter član odb., ki je sestavil cesarju zahvalnico za sept. patent. Dec. 1865 je bil med predstavitelji Winklerjevega predloga za spremembo volil. reda v korist Slov. z uvedbo dveh kurij namesto ene (za Slov. in It. posebej) v veleposestvu. Predlog ni bil sprejet in ga je dežel. zbor zamenjal z Gorjupovim (PSBL I, 452). 1867 je spet kandidiral za dežel. zbor, a ni bil izvoljen. 2. jun. 1867 je bil izvoljen za preds. odb., ki je skrbel za ustanovitev čitalnice v Komnu ter imel slavnostni govor na njeni otvoritvi 15. sept. i. l. Po ločitvi uprav. in sodne oblasti je 1868 postal okr. glavar v Sežani in se še nadalje potegoval za pravice in gosp. koristi Slov. Od njegovih sinov je bil Guido (1864–1932) c. kr. komisar v Gor., nadkomisar in okr. glavar v Kopru; Alojzij (1866–1907) pa veleposestnik, veljaven mož, dolgoleten podžupan in župan v Kopru.

Prim.: LibBapt in LibDef v Sežani; SBL II, 438–39 in tam navedena bibliografija; Pertrattazioni 1863–66; Atti e memorie 1864, 266–69 in 1865, 22–24; D 26. jul. 1867; Soča 6. in 20. jan. 1872, 21. mar. 1901, 27. sept. 1902, 30. dec. 1905 in 2. maja 1907; L'Isonzo 17. Jan. 1872; V. Melik, Volitve na Slov. 1861–1918, Lj. 1965, 376; Marušič, Razvoj, 7, 25, 212, 223, 228.

Vh

Vetrih, Jožko: Polley, Alojzij (1816–1872). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi447648/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine