Slovenski biografski leksikon

Podgornik Anton, kmetijski strokovnjak, r. 15. maja 1881 v Čepovanu, je dovršil gimn. v Kranju, poljedel. visoko šolo na Dunaju ter tam postal inženir agronomije. L. 1907 je bil imenovan za začasnega, 1910 za stalnega učitelja na dež. kmet. šoli v Gorici; poleg tega je poučeval kmetijstvo od 1911 na dež. gospodinjski šoli, od 1914 tudi na moškem učiteljišču v Gorici. Konec 1914 je bil prideljen dežel. agrarn. uradu v Gorici, s katerim se je po izbruhu vojne z Italijo 1915 preselil sprva na Dunaj, 1916 (kot vodja tega urada) v Ajdovščino, febr. 1918 pa v Gorico. Po ital. zasedbi Goriške je bil od dec. 1918 do maja 1919 v internaciji, dec. 1923 pa upokojen. Med 1924–27 se je preživljal kot strokovni učitelj pri Zadružni zvezi v Trstu. V marcu 1927 je postal pogodbeni, v jul. 1928 stalni ravnatelj kmetij. šole na Grmu, v dec. 1929 pa je bil imenovan za načelnika kmetij. oddelka pri banski upravi v Lj., v maju 1932 upokojen, okt. 1935 pa reaktiviran in postavljen na prejšnje služb. mesto, na katerem je bil 1945 upokojen. Za svojega službovanja v Gorici je organiziral po Goriškem kmetij. in gospodinjske nadaljevalne šole ter sodeloval pri akcijah za zboljšanje živinoreje, mlekarstva in planšarstva in pri ustanavljanju kmet. produktivnih zadrug. V tem času je priobčeval mnogo strokovnih člankov v Primorskem gospodarju in Kmetovem prijatelju (Gorica), po prvi svet. vojni pa v Gospodarskem listu (Gorica) in Gospodarskem vestniku (Trst). 1927–45 je bil stalni kmetij. sotrudnik pri S (rubrika: Kmetijski nasveti) in Dm (priloga Gospodar-gospodinja). – Prim.: Gabršček II, 203, 237; K 1931, 153 (slika). Ara.

Andrejka, Rudolf: Podgornik, Anton (1881–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi437524/#slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PODGORNIK Anton, agronom, r. 15. maja 1881 v Čepovanu, u. 20. maja 1964 v Lj. Oče Ludvik, kmet, mati Marija Kafol, gospodinja. Osn. š. je obiskoval v domačem kraju, gimn. v Gor. in Kranju, kjer je 1900 maturiral. Kot štipendist gor. dežel. odb. je študiral na Visoki kmetijski šoli (Bodenkultur) na Dunaju in 1906 diplomiral za inženirja agronomije. 1907 je bil imenovan za suplenta, 1910 pa za stalnega prof. na dežel. kmet. š. v Gor. Poučeval je skupino živinorejskih predmetov s travništvom in mlekarstvom, obenem je od 1911 predaval kmetijstvo na dežel. kmetijskogospodinjski š., od 1914 pa tudi na moškem učiteljišču v Gor. Konec 1914 je bil P. premeščen k dežel. uradu za agrarne operacije v Gor., ki je opravljal melioracije in zložbo kmetijskih zemljišč, delitev veleposestev in naseljevanje interesentov iz pasivnih območij. Ta razvoj je prekinila vojna z It. 1915, ko se je P. z uradom preselil na Dunaj, 1916 v Ajdovščino, febr. 1918 pa nazaj v Gor. Vojna uprava je ustanovila urade za obnovo kmetijstva, pri katerih je P. vodil posvetovalno in operativno službo za obnovo kmetij in zadružnih organizacij ter si še posebej prizadeval za napredek živinoreje, mlekarstva in planšarstva. Po it. zasedbi Gor. so ga it. oblasti že v dec. 1918 internirale, v maju 1919 izpustile, konec leta 1923 pa upokojile z minimalno pokojnino. V obdobju 1924–27 je honorarno delal kot potujoči zadružni učitelj pri Zadružni zvezi v Trstu. Pod grožnjo ponovne internacije se je P. v začetku 1927 preselil v Jslo. V mar. 1927 je bil imenovan za pogodbenega upravnika, jul. 1928 pa za ravn. Kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. Zaradi njegovih vsestranskih izkušenj je bil v dec. 1929 imenovan za načelnika kmetijskega odd. Dravske banovine, ki je združeval strokovne službe iz kmetijstva, gozdarstva, veterinarstva, agrarnih operacij in vodnega gospodarstva. Ker se 1931 ni udeležil volitev šestojanuarskega režima, je bil 1932 upokojen, po spremembi režima 1935 pa reaktiviran in postavljen na prejšnje službeno mesto, katerega je formalno obdržal tudi pod it. in nemško zasedbo do 1945. Po osvoboditvi je bil do polovice leta 1946 član študijske skupine pri Min. za kmetijstvo, nato pa sodelavec Kmetijskega znanstvenega zavoda Sje do 1950, ko je bil tretjič upokojen. P-ova bibliografija obsega blizu sto enot. Zaradi obsežnosti jo bo težko urediti, posebno še, kot je bila tedaj navada, ker avtorji niso bili povsod navedeni. Pred vojno je objavljal članke iz živinoreje, travništva, planšarstva in mlekarstva v časopisih Primorski gospodar in Kmetov prijatelj. Po vojni je objavljal kot zadružni delavec tudi prispevke o zadružništvu v GospL in GospV, po prihodu v Jslo pa je objavljal v Kmetovalcu, urejal kmetijske nasvete v S in Dm (priloga Gospodar-gospodinja). Njegovi prispevki so vsebinsko bogati, preprosti v izrazu, namenjeni rojakom in slov. kmetovalcem. Druga vrednost je v bogastvu novih in nanovo oživelih ljudskih izrazov, katere je sprejela v strok. jezik terminološka komisija za kmetijstvo, v času ko je bil P. njen sekretar (1947–53). Spominsko ploščo ima v Čepovanu (odkrita 22. jul. 1973).

Prim.: Kadrovski arhiv Kmetijskega inštituta Sje; SBL II, 391; K 1931, 153 s sl.; Šlebinger-Marentič 193; Dopis Žale Lj. št. 666/1, dne 11. jul. 1973; Arhiv VTOZD za agronomijo BF U Lj.; PDk 25. jul. 1973.

Adč.

Adamič, France: Podgornik, Anton (1881–1964). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi437524/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (22. maj 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine