Slovenski biografski leksikon

Pirnat Makso, poljudno-znanstven pisatelj, r. 24. sept. 1875 v gradu Tustanju pri Moravčah, u. 6. jan. 1933 v Lj. Osn. šolo je obiskoval v Moravčah, gimn. v Lj. 1888–96, po odl. maturi študiral 2 leti klas. filol. na Dunaju, 1898–9 jus, nato pa 1899–1900 slavistiko v Gradcu, 1902 opravil v Gradcu prof. izpit. Služboval je od 1900 kot suplent, od 1902 pa kot pravi učitelj na mestni realki v Idriji, 1905–21 kot prof. na gimn. v Kranju, 1921 dobil mesto na realni gimn. v Lj., pa bil začasno prideljen drž. realki v Mariboru do 1923, ko je zaradi manično-depresivne blaznosti postal za šolo nesposoben. Upokojen je bil 1926 in živel v Tustanju ali pa v lj. bolnišnici. Važnejši izmed mnogih spisov so: J. Vesel-Koseski, Blaž Kocen, DS 1898; G. Krek, B. Ipavic, DS 1900; Prvič na Vegovem domu, LZ 1903; Magdalenska gora pri Idriji, PV 1903; Prešeren v Moravčah, LZ 1904; Ljubevč pri Idriji, PV 1905; I. V. Valvazor, KMD 1905; Juri baron Vega, KMD 1906 in ponatis (Celovec 1906); Ant. Linhart, LZ 1906; Slika sv. Jan. Nepom. v kapelici gradu Tustan, IMK 1907; Zgod. napisi v Idriji, IMK 1907; Gajeva slavnost v Kranju, LZ 1909; I. vit. Trnski, zadnji Ilir, LZ 1910; Dr. Jan. Mencinger v Kranju, Sn 1913. Pisal je tudi v polit. liste S, SL, SN, J, LZg in v izv. realke v Idriji in gimn. v Kranju. – Prim.: J 1933, št. 6 (sl.); S 1933, št. 6; SN 1933, št. 5 (sl.); Sja 1933, št. 2. Cpd.

Capuder, Karel: Pirnat, Makso (1875–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi429725/#slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Primorski slovenski biografski leksikon

PIRNAT Makso, poljudnoznanstveni pisatelj, r. 24. sept. 1875 v gradu Tuštanju pri Moravčah, u. 6. jan. 1933 v Lj. Oče Luka, posestnik, mati Marjana Resnik. Osn. š. je obiskoval v Moravčah, gimn. v Lj. (1888–96), po maturi študiral 2 leti klas. filol, na Dunaju, 1898–99 jus, nato 1899–1900 slavistiko v Gradcu, 1902 opravil v Gradcu prof. izpit. Služboval je od 1900 kot suplent, od 1902 pa kot pravi učitelj na mestni realki v Idriji. V Idriji se je 14. febr. 1903 poročil z učiteljico Ano Lapajne, hčerko Franca, ustanovitelja veletrgovine s čipkami. Tu se mu je 10. dec. 1903 rodil sin Nikolaj (gl. čl.). 1905 je bil premeščen v Kranj, kjer je bil prof. na gimn. do 1921, ko je dobil mesto na realni gimn. v Lj., pa bil začasno prideljen drž. realki v Mrbu do 1923, ko je zaradi živčno-psihične bolezni postal za šolo nesposoben. Upokojen je bil 1926 in živel v Tustanju ali pa v lj. bolnišnici. Njegovo javno delovanje je bilo zelo pomembno za Idrijo, kjer je kot prof. nastopal v kult. življenju in si nabral zaslug zlasti v planinstvu. Ustanovil je 1904 Idrijsko podružnico SPD, ki si je kmalu postavilo kočo na Javorniku, imenovano Pirnatova koča; slovesno so jo odprli 1907. Pridno je pisal v Izvestja idrijske realke, za Idrijo so najpomembnejši članki Slovenska pesem idrijskih rudarjev (prvič objavljena stara pesem idr. rud.) v Izv. za leto 1901–02; Pripravniški tečaj v Idriji v Izv. za 1902–03 in Rudniško gledališče v Idriji v Izv. za 1904–05; ter članki, ki so izšli drugod, in sicer: Magdalenska gora pri Idriji, PV 1903; Ljubevč pri Idriji, PV 1905; Zgod. napisi v Idriji, IMK 1907. Do prve svet. vojne je veliko pisal in objavljal v raznih strok. in drugih listih o znamenitih osebah, zlasti v zvezi s kraji, ki jih je poznal, tako o baronu Juriju Vegi, Prešernu, Linhartu, Gaju, Mencingerju idr. Pisal je tudi v razne politične liste pod Avstrijo in staro Jslo. V Idriji, s katero se je življenjsko povezal, četudi je tu bival le pet let, se mu je ohranil lep spomin. Po njem zasnovana prva Pirnatova koča na Javorniku je po prepovedi društev pod It. sicer kmalu razpadla, a idrijski planinci so 1952 postavili novo Pirnatovo kočo in jo pozneje še razširili. Od 1957 jo krasi tudi spominska plošča z napisom: Ustanovitelju planinskega / društva v Idriji in graditelju / prve koče na Javorniku 1. 1907 / MAKSU PIRNATU / v spomin / Avgust 1956 Idrijski planinci.

Prim.: SBL II, 362; J. Jeram, O 60-letnici PD Idrija, ldrR X, št. 1, 17–18; T. Pavšič, GorLtk 7, 52

Pšč.

Pavšič, Tomaž: Pirnat, Makso (1875–1933). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi429725/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (18. julij 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 12. snopič Pirejevec - Rebula, 3. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1986.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine