Slovenski biografski leksikon

Piano Ivan, časnikar, r. ok. 1830 v Senožečah, u. 22. apr. 1880 v Gradiški. Dovršil je jul. 1848 šestmesečni priprav. tečaj za trivialne šole v Lj., napravil sept. 1850 konz. izpit, bil 1849–51 šol. pomočnik pri svojem očetu v Senožečah, nato je učiteljeval v Ricmanjih, Štanjelu in od 1861 pri Sv. Ivanu pri Trstu. Tu je za tržaške Slovence, ki so bili 15 let brez svojega lista, 1866 ustanovil poljudno poučen in zabaven, odločno naroden polmesečnik Ilirski Primorjan, s katerim je hotel zajeziti v slov. okolico prodirajoče poitalijančevanje ter očistil slovenščino laških spak; z l. 1867 je list prekrstil v Primorca in ga razširil pod V. Raičevim uredništvom in Cegnarjevim glavnim sotrudništvom tudi v politično glasilo, ki je 1868 izhajalo kot tednik in prenehalo konec jul. 1869. Osnoval je močen pevski zbor, ki je štel ok. 40 dobro izšolanih pevcev, ter z njim nastopal v tržaški okolici pri mnogih veselicah. S svojim narodnim delovanjem je prišel ob službo, a je pozneje zopet učiteljeval na Goriškem, nazadnje 10 let v kaznilnici v Gradiški. – Prim.: UT 1865, 381; Jos. Novak, Kranjsko učiteljstvo v konkordatski dobi (rkp.); Razstava št. 45 in 70. Šr.

Šlebinger, Janko: Piano, Ivan (okoli 1830 | 1831–1880). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi422810/#slovenski-biografski-leksikon (17. oktober 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 7. zv. Peterlin - Pregelj C. France Kidrič et al. Ljubljana, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1949.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine