Slovenski biografski leksikon

Peric Filip, profesor in novinar, r. 22. maja 1886 v Selih obč. Opatje selo na Goriškem, službuje kot profesor v Lj. Študiral je gimn. v Gorici (1899–07) in univerzo na Dunaju (1908–12), kjer je naredil prof. izpit iz slov. in franc. Služboval je od 1913 kot profesor v Črni gori, med vojno v črnogorski armadi ter živel po avstr. zasedbi kot begunec v Franciji. 1920 se je vrnil v Trst, vstopil v uredništvo E in postal 1924 kot naslednik M. Cotiča direktor lista, ki ga je vodil ob času najhujšega preganjanja do sept. 1928, ko je tržaški prefekt E ustavil. Nekaj časa je bil tudi direktor tržaške revije Naš glas. 1929 se je preselil v Lj. — Razen pri E je sodeloval tudi pri Našem glasu, kjer je objavil razpravo O življenjskem ustroju osebe (1927), pri Pravnem vestniku (1928) z razpravo Družinsko pravo v sovjetski Rusiji in s številnimi članki pri Jsln (n. pr. Jugoslovanska akcija i. dr.). Pir.

Pirjevec, Avgust: Peric, Filip (1886–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi413536/#slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 6. zv. Mrkun - Peterlin. Franc Ksaver Lukman Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1935.

Primorski slovenski biografski leksikon

PERIC Filip, prof. in časnikar, r. 22. maja 1886 v Selah na Krasu, u. 16. jul. 1955 v Lj. (v bolnišnici). Gimn. je obiskoval v Gor. (1899–1907), slavistiko in romanistiko na Filoz. fak. dunajske U, kjer je napravil tudi prof. izpit za slov. in franc. (1912). Prof. službo je nastopil v kraljevini Črni gori, in sicer na gimn. v Podgorici (1912–13) in Plevlji (1913–14). Ko je ob izbruhu prve svet. vojne 28. jul. 1914 Črna gora mobilizirala, je P. vstopil v njeno armado (Plevaljska divizija). Ob avstr. okupaciji Črne gore v jan. 1916 je odšel v emigracijo in kot begunec živel v Franc. (Bordeaux, Dijon, Neuilly, Pariz). Po vrnitvi v Trst (1920) je sprejel mesto v ured. Edinosti in postal kmalu tudi njen. dir. in ur. (24. jul. 1924 – 4. sept. 1928). Ker je bil list 17. avg. in 4. sept. 1928 zaplenjen, je bilo P. z odlokom trž. prefekta odvzeto uredništvo in list ustavljen. P. je bil v tem času tudi dir. srednješol. glasila Naš glas, ko je bil ta spremenjen v druž. revijo (1927–28). 1929 je ob naraščajoči napadalnosti faš. emigriral v Jslo in se preselil v Lj. Tu se je vnovič oprijel prof. poklica in poslej služboval kot suplent in prof. na lj. sred. šolah, po zadnji vojni pa je bil prof. na lj. učiteljišču (1947–48) in na Višji pedag. šoli (1949–52), kjer je predaval rušč. do upokojitve (1952). – Poleg številnih časnikarskih poročil in prispevkov v trž. E (1920–28) ter člankov v lj. Jugoslovanu (1930–31) je posebej omeniti P-evi razpravi: Življenjski ustroj osebe (Naš glas, III, Trst 1927) in Družinsko pravo v sovjetski Rusiji (Pravni vestnik, VIII, Trst 1928; Naš glas, IV, Trst 1928). Pripravil je tudi jubilejno štev. 1926 trž. E, ki je dopolnjena izšla kot samostojna publikacija z naslovom Edinost 1876–1926 (Trst 1926, 2, str. 53).

Prim.: Glas Črnogorca, XLII, Cetinje 11. nov. 1913; Edinost 1876–1926, Trst 1926; F. Bevk, Luč III, 1928, 38–74; F. Bevk - L. Čermelj, Luč IV, 1929, 45–84; A. Pirjevec, SBL II, 304; J. Šlebinger, Slov. časniki in časopisi, Lj. 1937, 20, 118; P. Plesničar, Narod naš dokaze hrani..., Lj. 1940, 28–29; PDk 1955, št. 172 s sl.; Ob 80-letnici Edinosti, PDk 1956, št. 7; Pedesetogodišnjica pljevalske gimn. 1901–1951, Plevlja 1956, 21, 112; Sto let lj. učiteljišča. Zbornik, Lj. 1973, 93; Sardoč, 45, 246, 247; L. Zorzut, KL Sje I, 225.

Lc.

Lisac, Ljubomir A.: Peric, Filip (1886–1955). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi413536/#primorski-slovenski-biografski-leksikon (24. februar 2024). Izvirna objava v: Primorski slovenski biografski leksikon: 11. snopič Omersa - Pirejevec, 2. knjiga. Ur. Martin Jevnikar Gorica, Goriška Mohorjeva družba, 1985.

Komentiraj posredujte nam svoj komentar ali predlog za izboljšavo vsebine