Slovenski biografski leksikon

Melzer Anton, kirurg in profesor prve lj. univerze, v Lj. r. 22. maja 1781 kirurgu Jož. M.-u, u. 19. marca 1871. V 1. gimn. razr. v Lj. 1792–3 je padel, a moral se je učiti latinščine še nekje drugje, ker je umel v njej predavati in pisati razprave. Diplomo magistra kirurgije in porodništva si je pridobil pač na dun. univerzi (ko je 3. dec. 1804 kumoval v lj. šentpet. župniji, je že bil kirurg), a 1805, torej s 24 leti, je dobil obenem z bratom Francem mesto med učitelji t. zv. »medicinsko-kirurške fakultete« v Lj. ter se 18. maja 1806 poročil z Marijo Hradecky, sestro Janeza Nep. H.-ega. Predaval je anatomijo in fiziologijo. Dasi se bratu in njemu ni posrečilo dvigniti nivô lj. kirurgične šole za podeželske padarje in čeprav ni imel doktorata kakor brat Franc, je pod Marmontom, kakor tudi njegov brat, obdržal stolico ter postal 1810 profesor na centralki, 1811 na akademiji. Slušateljev je 1810/1 imel 13, ki so izpričali precejšen napredek. Tudi 1811/2 je imel v 2 letnikih 18, 1812/3 pa 20 učencev. Obenem z Balantom, Hladnikom in Jeunikerjem je 9. avg. 1812 sestavil zapisnik o nagradah iz naravoslovja. Ko mu je 14. marca 1813 u. brat Franc, je prevzel še stolico za kirurgijo in porodništvo in menda tudi vodstvo klinične šole v bolnišnici. Po odhodu Francozov so ga pridelili vojaški bolnišnici za kirurg. primarija ter nastavili za učitelja kirurgije in porodništva, dočim je anatomijo prevzel Verbic. Značaj univ. prof. je izgubil še 1814, ko je Jüstel na svojo roko ukinil medic. študij v Lj. kot fakulteto ter dobil potrdilo za svoj postopek v cesarjevi odredbi z dne 5. jan. 1815, ki je vzpostavila lj. licej v obsegu, kakršnega je imel pred 1810, ter degradirala medicinsko fakulteto na prejšnjo kirurgično šolo pod naslovom »medicinsko kirurgični študij«. Ko je porodništvo dobil Matošek, a Verbic se vrnil k veterini, je postal M. zopet učitelj anatomije in fiziologije ter predaval ta predmeta bodočim kranjskim podeželskim padarjem do upokojitve 1846. — M. je vsaj do 1814 predaval po svojih skriptih, torej brez določene učne knjige, in sicer anatomijo 1805–10 pač nemški, 1810–4 medicincem latinski, kirurgijo 1813/4 in pozneje anatomijo pač zopet nemški. Verjetno je, da je kot učitelj kirurgije predaval tudi v kurzih za babice, in sicer nemški in slovenski. — Lipiču je veljal M. 1834 za »više izobraženega porodničarja«, a uredniku N 1871 za »visoko čislanega zdravnika«. Izumil je instrument, ki ga je nazval »basiocaestrum«. V tisku je izdal 1821 razpravo »Tractatus de diminuendo sub partu foetus capite«. — M., ki je preživel vse kolege z Napoleonove univerze, je po vsej priliki ostal bližji nemški orientiranim Kranjcem kakor slovenskim preporoditeljem. Med naročniki N ga vsaj do 1848 ni bilo, pač pa je postal 1833 član kranjske Kmetijske družbe, 1846 član lj. muz. društva. Hišo si je kupil v šentpetrskem predmestju šele med 1828–33. Ženo Marijo (u. 16. jun. 1868) šteje šentpet. kronika med dobrotnike cerkve (Vrhovnik). Dve hčeri je odlikovala dobrotljivost: Marija Rozalija por. Homan (r. 21. nov. 1810, u. 27. avg. 1877) je še pred smrtjo vse premoženje razdelila med lj. reveže ter »skoro največ pripomogla k ustanovitvi hiralnice ali bolnišnice pri Sv. Jožefu« (S 28. in 30. avg. 1877, 12. marca 1878); Viktorijo (r. 30. dec. 1814, u. 12. okt. 1895), ki je bila po očetu in pred Rajmundovim sinom Posestnica hiše (seznami lj. hišnih posestnikov), šteje šentpet. kronika med dobrotnice cerkve (Vrhovnik). Izmed sinov je Rajmund v tretji generaciji nadaljeval poklicno tradicijo, a Karel našel končno aktivno pot do slov. preporoda, dasi z močnim naglašanjem kranjstva in avstrijstva. — Prim.: Krstna (1781, 1818), por. in mrl. matica pri Sv. Petru, krstna pri franč. (za otroke 1807–16) v Lj.; periohe dan. hum. gimn. v Lj. 1793; kranjski uradni šem. 1806–49; Verz. d. Hausinhaber in … Lb. od 1833 dalje (št. 14 v šentpet. predm.); Lippich, Topogr. 246; Radics, Gesch. d. landschaft. Civilspitals 55; N 22. marca 1871; LZg 21. marca 1871; Dimitz IV, 322, 349; Prijatelj, Veda 1911, 591; Tavzes, Slov. preporod p. Francozi 42; Polec, Zgod. slov. univ. v Lj. 34 (podatek o starosti 35 let velja za brata Franca, dočim je bilo Antonu 1811 šele 30 let), 35, 36, 41, 47, 48. Kd.

Kidrič, Francè: Melzer, Anton (1781–1871). Slovenska biografija. Slovenska akademija znanosti in umetnosti, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, 2013. http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi358377/#slovenski-biografski-leksikon (16. september 2019). Izvirna objava v: Slovenski biografski leksikon: 5. zv. Maas - Mrkun. Franc Ksaver Lukman et al. Ljubljana, Zadružna gospodarska banka, 1933.

Komentiraj posredujte nam vaš komentar ali predlog za izboljšavo vsebine